Kot so že povedali številni strokovnjaki, se je v Sloveniji v zadnjih dneh epidemiološka slika poslabšala, je na vladni tiskovni novinarski konferenci dejala Logarjeva. Znova naraščajo tudi pritiski na bolnišnice. Poudarila je, da je poleg splošnih ukrepov k uspešnemu premagovanju virusa pomembno tudi cepljenje. S tem odzvala tudi na stališče Slovenske škofovske konference, ki katoličanom odsvetuje cepljenje s cepivom AstraZenece. Tudi cepivo AstraZenece je, kot je že v četrtek sporočila Evropska agencija za zdravila (EMA), je varno. "Cepljenje s tem cepivom se nadaljuje," je ponovila.
"Nezaupanje v cepivo AstraZenece je precej neupravičeno. AstraZeneca je učinkovita pri preprečevanju hudih oblik okužbe in zmanjšuje potrebo po hospitalizaciji. Kar pa želimo ravno s cepljenem doseči." Dodala je, da so ukrepi potrebni, da bo naš zdravstveni sistem vzdržal. "S cepljenjem želimo doseči, da bo čim manj hospitaliziranih. Manj kot imamo precepljenih, bolj se virus širi, večja je verjetnost, da nastajajo mutacije, ki nas bodo potem še dodatno obremenjevale. Zato poudarjam, da je pomembno, da se cepimo s cepivi, ki so na voljo."
Tudi Ema je opozorila, da naj cepljene osebe še naprej spremljajo neželene učinke in o teh obvestijo svojega zdravnika. "Treba je biti dodatno previden na pojav težjega dihanja, bolečin v prsih, modric, krvavitev, bolečin v nogah, ki tudi dodatno otekajo." Gre za dodatna opozorila, da bi se tako preprečili dodatni zapleti, je poudarila Logarjeva.
Precepljenosti "ne moremo doseči v enem trenutku, vsekakor pa moramo slediti načrtu cepljenja" in, kot je dejala, cepiti skupine, ki pogosto potrebujejo zdravstveno oskrbo. Apelirala je predvsem na starejše, da se prepreči težji potek bolezni.
Logarjeva si želi, da bi bila cepilna kampanja bistveno bolj centralizirana, saj bi to omogočilo bolj smotrno, pravično in preprosto razporejanje cepiv. "V trenutnem sistemu pa vsak zdravstveni dom skrbi za svoje varovance, pri čemer nima pregleda nad širšo sliko precepljenosti," je dejala.
Glede ukrepov pa je dejala, da se bodo ti začeli sproščati, ko bo epidemiološka slika boljša. Na vprašanje, kaj je krivo za poslabšanje razmer, je odgovorila, da, kot opažajo, ni vzrok odpiranje šol ali sproščanje gostinske dejavnosti, ampak gre najverjetneje za večjo pojavnost novih sevov koronavirusa. Omenila je, da predvsem angleškega, ki se hitro širi in je bolj kužen. Opažajo tudi porast okužb zaradi vračanja oseb, ki so obiskovali svoje sorodnike, iz držav bivše Jugoslavije.
"Trenutna epidemiološka situacija je takšna, da zelo verjetno kaj dosti o dodatnih sproščanjih v ponedeljek na sestanku skupine ne bomo mogli razpravljati. Zelo verjetno bo treba razpravljati v nasprotni smeri." Pred desetimi dnevi je dejala, da so se pogovarjali o odpravi policijske ure, toda zaradi nejasne situacije so se dogovorili, da bodo o njej odločali čez 14 dni. Tako bo ta predlog na vrsto za obravnavo prišel prihodnji teden."Argumenti so za, argumenti so proti. Moramo najti neko usklajeno mnenje in se glede na situacijo potem odločiti."
V pogovoru za Mladino je Logarjeva na vprašanje, zakaj ne odprejo teras lokalov po vsej državi, pojasnila, da drži, da je bistveno varnejše druženje na odprtem v predpisanih in kontroliranih razmerah kot na skrivnem v zaprtih prostorih. "A vladni semafor ukrepov nekako predvideva odpiranje teras gostinskih lokalov v rumeni fazi, na kar kot svetovalna skupina težko vplivamo," je dodala.
Logarjeva meni, da bi bilo verjetno ukrepe, ki so jih uvedli sredi oktobra, bolje uvesti že dva tedna prej, "a v tistem trenutku, ko smo si hkrati prizadevali tudi za omogočanje normalnega življenja v državi, je bilo to izjemno težko izvesti. Priznati moramo, da je epidemija prehitela naše načrte." Po njeni oceni je bilo ob uvedbi zaprtja države v populaciji bistveno več okužb, kot so se zavedali, zlasti med delovno aktivno populacijo. "Kadar je virusa v populaciji toliko, kot smo ga imeli mi, lahko resnično pomaga le popoln lockdown, z gospodarstvom vred. A ker je prevladala ocena, da zdravstvo obremenitve zmore, se za ta korak nismo odločili," je dodala.
Na vprašanje, kdo je v državi najodgovornejši za tako stanje, pa je odvrnila, da bi po njenem mnenju morala nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin in njegova skupina težavo zaznati in predlagati ustrezno rešitev. Sprva je bilo sicer mišljeno, da bodo prijave za cepljenje zbirali enotno na nacionalni ravni prek portala eUprava, a nato ta sistem ni dobro zaživel, tudi zato, ker so imeli predvsem starejši ljudje težave z elektronsko prijavo. Zato so na ministrstvu za zdravje sklenili, da je bolje, če se ljudje prijavljajo pri osebnem zdravniku, posledica tega pa je stanje dveh ali treh hitrosti cepljenja, je pojasnila.
Gledajoč za nazaj. bi lahko tudi kakšen mesec prej uvedli hitro testiranje, a jih je takrat skrbela zanesljivost teh testov in "ta skrb se je nato do neke mere pokazala kot upravičena", zaradi česar so tudi uvedli potrjevanje s PCR-testi.
Po njenih navedbah Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s strokovnjaki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pripravlja poskusni protokol, po katerem bi tudi v Sloveniji omogočili testiranje na domu, predvsem za otroke in njihove družine. Treba je določiti optimalen test, ki bo zagotavljal zadostno občutljivost in preprostost uporabe, je povedala. Sama je naklonjena uporabi domačih testov za potrjevanje okužbe z novim koronavirusom, saj je zdajšnji postopek testiranja logistično še vedno precej nadležen, saj sredi dneva zahteva čakanje v vrsti.
Pozvala je tudi k upoštevanju vseh varnostnih predpisov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. "Za vse še vedno svetujemo uporabo mask, omejimo druženja, spoštujemo distanciranje, umivajmo oziroma razkužujmo si roke in zračimo prostore."
"Nošenje maske je izraz odnosa so sočloveka." Z nošenjem maske ščitimo druge, predvsem pa zaščitimo tiste, ki so najbolj ranljivi. "Prav je, da smo v tem trenutku toliko človeški in sočutni."
Ne glede na to, da prihajajo posamezna poročila, da posameznik po cepljenju ne more prenašati virusa, pa bo po njenem mnenju moralo miniti še kar nekaj časa, preden bomo lahko pozabili na maske, zlasti v zaprtih prostorih. "Morda čez nekaj časa, ob nadaljnjem umirjanju epidemije, bomo razmišljali o koraku v to smer," je povedala.
KOMENTARJI (201)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.