O smiselnosti mask in pogrebih, ki se 'lahko končajo slabo za kakšnega udeleženca'

Mikrobiolog in imunolog dr. Alojz Ihan je v intervjuju za časnik Mladina izpostavil, da je k nezaupanju prebivalcev v nove ukrepe precej pripomogel način komuniciranja, ki ga je izbrala vlada. Po njegovih besedah je zelo pomembno, da ljudje pri sebi razumejo, da je treba vzeti virus resno. To pa je mogoče doseči, če so prebivalci empatični do oblasti, je dodal. 

"Vlada je ukrepe vedno zelo skopo razložila. Zelo redko je bilo videti, da o pravilnosti katerega od ukrepov morda ni prepričana, da je v stiski. Vse dileme so v vladi skušali razčistiti med seboj, javnosti so ukrepe predstavili, kot da dilem ni. To je bilo potem v velikem nasprotju s tem, da so se odločitve zelo hitro in pogosto spreminjale, tudi zelo kontradiktorno – to je pomenilo, da so dileme vendarle bile. A dejansko bi bilo dobro, če bi večkrat priznali, da so tudi sami v negotovosti, pravzaprav bi bilo pametno večkrat kar neposredno razložiti dileme in stiske. Brez tega pri ljudeh ni mogoče zbuditi empatije, ta pa je pogoj za simpatijo in sodelovanje," je za omenjeni časnik pojasnil Ihan.

A da o tem, kaj je učinkovito krizno komuniciranje, vladni predstavniki očitno (še vedno) ne vedo kaj dosti, so znova dokazali na četrtkovi novinarski konferenci. "Strinjam se, da so opolnoči, ko se sprehajate sami, okrog vas pa več kilometrov ni nikogar, takšni pomisleki, ampak to je signal, da je nošenje mask smiselno," je, denimo, na vprašanje, kako stroka argumentira ukrep, da je nošenje mask po novem obvezno tudi na prostem, odgovorila predstavnica zdravstvenega ministrstva Tina Bregant. Kaj je s tem želela sporočiti ljudem, se sprašujemo še danes.

To ni bil edini besedni spodrsljaj med njenim četrtkovim nastopom. Med drugim smo recimo izvedeli še, da so "problem tudi pogrebi, ki so se končali slabo za kakšnega udeleženca".

Sicer pa je Bregantova le ena od predstavnikov oblasti, ki so na vladnih novinarskih konferencah gledalcem in poslušalcem postregli s takšnimi in drugačnimi 'cvetkami'. V sredo, denimo, je precej zmede med učitelji in starši povzročil sam predsednik vlade Janez Janša, ki je ob napovedi novih ukrepov v šolstvu izjavil: "Od ponedeljka naprej bo pouk v osnovnih šolah od razrednega pouka dalje, torej od 5. razreda dalje, potekal na daljavo."  A razredna stopnja se, odkar je devetletka – uvedli smo jo leta 2003 –, zaključi v petem razredu. V resnici torej velja, da bo pouk na daljavo od ponedeljka potekal za učence od 6. do 9. razreda osnovnih šol.

Nekatere izjave vladnega govorca Jelka Kacina pa so tako ali tako že šle v anale. Tista "uživajte, dokler lahko", nam že od marca odzvanja v ušesih.

Ihan je v intervju za Mladino vnovič poudaril, da je ključno pri tem, da ljudje virus vzamejo resno, da so empatični do oblasti. "Zato pa se mora oblast znati kdaj tudi 'zjokati na ramenih ljudstva'. Vlada pa do zdaj še ni našla načina in priložnosti, da bi se nam 'zjokala'. Neprestano se čuti ogroženo in pač čuti potrebo, da se dela močno. Toda do nekoga, ki se neprestano dela močnega, je težko vzpostaviti empatičen odnos," je še povedal Ihan.