O odločitvah evroskupine: 'Gre za hojo po noževi konici'

Nekdanji finančni minister Dušan Mramor tako kot najpomembnejši del z muko sprejetih odločitev evropskih finančnih ministrov za fiskalni odgovor na krizo zaradi novega koronavirusa vidi možnost brezpogojne pomoči za zdravstvene izdatke iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, katerega posojilni potencial je okoli 410 milijard evrov, kar bo posebej prav prišlo najbolj prizadetim državam v tej zdravstveni krizi, kot sta Italija in Španija.

Previdnostna posojila iz ESM, ki bodo neposredno ali posredno namenjena za zdravstvo, zdravljene ali preventivo v povezavi s krizo, naj bi bila tako na voljo brez pogojev. Se bo pa od članic po krizi pričakovalo, da ostanejo zavezane krepitvi gospodarskih in finančnih temeljev. Sredstva ESM pa bodo na voljo tudi za podporo za spopad z gospodarsko krizo zaradi epidemije, a s pogoji.

To je ta ključni kompromis med t. i. varčnimi državami, kot so Nemčija, Nizozemska in Avstrija, ter članicami, kot so npr. Italija, Španija, Francija in tudi Slovenija, ki so se zavzemale za ambicioznejše rešitve, tudi v obliki posebnih skupnih koronskih obveznic za zmanjšanje fiskalnega bremena pri spopadu s krizo.

"Volk je tako sit in koza cela," je ocenil profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki je v preteklosti dvakrat vodil tudi finančno ministrstvo, nazadnje v času dolžniške krize v evrskem območju. Koronske obveznice po njegovi oceni nikoli niso bile možne, saj je bilo nasprotovanje nekaterih držav na čelu z Nemčijo premočno.

Vendar pa Mramor meni, da gre pri dogovoru "za hojo po noževi konici". Ocenjuje namreč, da to ne bo v celoti pomirilo držav, kot sta Italija in Španija, nekoliko bolj pa bodo lahko zadovoljne t. i. varčne članice.

Mramor: Bilo je narejenega veliko

Nekdanji finančni minister sicer meni, da je ob upoštevanju vsega, kar je EU sprejela v zadnjih tednih - z omilitvijo javnofinančnih pravil in pravil o državni pomoči, mehanizmom 100 milijard evrov posojil za preprečitev odpuščanj zaposlenih, imenovanim Sure, ki ga je nedavno predlagala Evropska komisija, jamstvenim skladom Evropske investicijske banke (EIB), ki naj bi podprl za 200 milijard evrov posojil s poudarkom na malih in srednjih podjetjih, spremembo pri uporabi kohezijskih sredstev in t. i. monetarno bazuko ECB s posebnim 750 milijard evrov vrednim programom odkupovanja obveznic in rahljanjem kapitalskih zahtev za banke - mogoče reči, da je bilo narejenega veliko.

A srž težave vidi drugje. "Problem je v tem, da severne države vztrajajo, da gre za neodgovorno ravnanje perifernih držav, kar pa ne drži," je dejal in spomnil, da gre tokrat povsem jasno za eksterni šok, ki ne deluje asimetrično, ampak simetrično na vse.

Poleg tega pa po Mramorjevih besedah koordinacija javnofinančnih politik v evrskem območju v svojem temelju sloni na nihajih gospodarskega cikla v jedrnih državah, predvsem v Nemčiji. To tem članicam omogoča, da razmeroma normalno pridejo skozi gospodarske cikle.

Medtem pa so nihaji v perifernih evrskih državah bistveno večji, zato ista pravila glede na fazo cikla nanje delujejo preveč ali premalo restriktivno. "Gre za objektivno neustrezen sistem koordinacije fiskalnih politik," je dejal Mramor. Zato so ZDA po njegovih besedah pri ekonomski politiki bolj uspešne od evrskega območja, je dodal.

Vendar pa periferne države s takšnimi stališči ne morejo prodreti, čeprav se je tudi sam v navezi z nekaterimi drugimi finančnimi ministri pred leti trudil za to. "Periferne države so zato stisnjene v kot in se začnejo spraševati o smiselnosti članstva v evrskem območju. To pa je zelo nevaren položaj," je opozoril.

Mramor zato ocenjuje, da bi bilo treba spremeniti sam sistem fiskalnega usklajevanja v območju z evrom in dati državam več samostojnosti pri odzivu na gospodarske šoke, le kot rezervna možnost pa bi morale obstajati rešitve za cenejši in brezpogojni dostop do virov na ravni EU, bodisi z uporabo ESM, EIB ali pa z neko različico skupnega zadolževanja.

Bo fiskalni odziv EU zadosten?

Na vprašanje, če bo fiskalni odziv EU oz. evrskega območja zadosten – poleg že omenjenih rešitev so se sicer finančni ministri v četrtek dogovorili o možnosti vzpostavitve posebnega sklada za okrevanje kot novega instrumenta v okviru večletnega proračuna EU, pri čemer pa bodo glede obsega in načina financiranja počakali na usmeritve voditeljev članic EU – je Mramor odgovoril, da je po njegovi oceni kratkoročni odziv na ravni članic in EU relativno gledano manjši kot v ZDA ali recimo tudi v Združenem kraljestvu in bi bilo treba storiti še več. Mramor meni, da bosta zadnji dve državi z večjo kratkoročno injekcijo verjetno hitreje prišli iz krize kot EU oz. evrsko območje.

Na vprašanje, če je javna podpora Slovenije uvedbi mehanizma skupnega evrskega zadolževanja za odgovor na krizo novost, pa je nekdanji finančni minister odgovoril, da se je sam v razpravah s kolegi že v svojem drugem mandatu zavzemal za neko obliko evropske rešitve pri lažjem dostopu držav do finančnih virov, pri čemer je zaradi politične izvedljivosti izpostavljal ambicioznejšo uporabo potenciala ESM.

"To ni tako nič novega, morda le za širšo javnost, in je edino pravilno," je sklenil Mramor.