Med vzorci, ki so bili odvzeti med 11. in 24. januarjem in so jih analizirali na inštitutu, je bilo 65 odstotkov vzorcev iz osrednjeslovenske regije, 16 odstotkov iz goriške regije, pet odstotkov iz jugovzhodne, posavske in zasavske regije, po odstotek pa iz gorenjske, obalno-kraške, podravske in savinjske regije.
Pri teh vzorcih angleške različice novega koronavirusa niso potrdili, prav tako ne južnoafriške ali brazilske, piše na spletni strani inštituta. Vse tri različice sicer veljajo za bolj kužne.
V laboratorijih inštituta ter Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano so sicer od 24. do 26. januarja za dva tedna nazaj s posebnimi PCR-testi analizirali določen del vzorcev, ki so bili pozitivni na novi koronavirus. Med 877 vzorci so našli 16 vzorcev, pri katerih bi lahko šlo za angleško različico novega koronavirusa, je 27. januarja povedala direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik. Pri teh vzorcih so s analizo sekvence celotnega genoma znova preverili, ali gre res za angleško različico koronavirusa.
S tem želijo tudi preveriti, kako točni so ti posebni PCR-testi, ki poleg okužbe z novim koronavirusom določijo tudi, ali gre za bolj kužen sev. Več kot 2000 tovrstnih PCR-testov je Slovenija dobila od Slovaške, premier Janez Janša pa je pred tedni napovedal, da bo tudi Slovenija kupila te teste.
Rezultate sekvenciranja bodo pristojni predstavili predvidoma v začetku prihodnjega tedna. Prav tako bodo predvidoma v začetku prihodnjega tedna predstavili končno poročilo verifikacije hitrih testov, ki jih je država kupila od podjetja Majbert Pharm za potrebe množičnega testiranja prebivalstva. Verifikacijo testov je NLZOH izvedel po navodilu ministrstva za zdravje, potem ko so se pojavili dvomi o zanesljivosti teh testov.
Pred dvema tednoma so sporočili, da so omenjeni testi občutljivi in specifični. Občutljivost hitrih antigenskih testov, ki pove, kolikšen je delež vzorcev, ki so bili pozitivni tako s testom PCR kot s hitrim antigenskim testom, je bila v celotni skupini preiskovancev – tako simptomatskih kot tistih brez simptomov – 81,68-odstotna, navajajo v NLZOH. Medtem ko je bila specifičnost hitrih testov, ki pove, kolikšen je delež vzorcev, pri katerih je bil PCR-test negativen in ki so bili negativni tudi pri testiranju s hitrim testom, 99,59-odstotna.
Niso pa dotlej zaključili testiranj v skupini preiskovancev brez simptomov, v kateri so analizirali 18 vzorcev, s čimer niso dosegli ciljnega števila 50 preiskovancev s pozitivnim PCR-testom. Pri analizi 18 vzorcev se je pokazalo, da je bila občutljivost hitrih testov 44,44-odstotna. Končne podatke o občutljivosti hitrih testov pri asimptomatskih osebah naj bi tako predstavili v prihodnjem tednu.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.