V ponedeljek potrdili novih 273 okužb, 573 je hospitaliziranih

V primerjavi z nedeljo je bilo na praznični ponedeljek opravljenih 343 več PCR-testov, potrjenih pa je bilo deset okužb manj. Upadel je tudi delež pozitivnih na PCR-testih, in sicer z nedeljskih 18,4 odstotka na 14,4 odstotka.

V ponedeljek je bilo opravljenih tudi 3511 hitrih antigenskih testov, a podatka o številu pozitivnih ni, saj jih potrjujejo s PCR-testi. Po podatkih Sledilnika covid-19 je v Sloveniji aktivnih primerov okužbe 13.395. 

V bolnišnicah se zdravi 573 obolelih, 132 na oddelkih za intenzivno nego. Iz bolnišnic je bilo včeraj odpuščenih 23 pacientov. Včeraj je bilo  hospitaliziranih 16 covidnih bolnikov več kot v nedeljo. Tudi intenzivno zdravljenje jih je potrebovalo več, in sicer šest več.

Sedemdnevna in 14-dnevna pojavnost okužb ostajata visoki, je na novinarski konferenci povedal direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija. V zadnjih 14 dneh je bilo v Sloveniji na 100.000 prebivalcev 634 potrjenih primerov okužbe. Pojavnost je najvišja v gorški in savinjski regiji, najnižja pa v pomurski in posavski regiji. Sedemdnevna pojavnost okužb na ravni države je 314 na 100.000 prebivalcev in je prav tako najvišja v gorški in savinjski regiji, najnižja pa v pomurski in posavski regiji.

Kacin: Živeti s sevi pomeni redno cepljenje

Državni sekretar Jelko Kacin, nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja zoper covid-19, je na vladni novinarski konferenci na vprašanje o možnosti, da bi osebe lahko izbirale med cepivi proti covidu-19 dejal, da izbire ne bo. 

"Ko bo sledilo naslednje cepljenje, se ne boste cepili z istim cepivom kot v prvem primeru. Ne govorim o prvem in drugem odmerku. Če bo jeseni spet potrebno cepljenje, bo vsakdo dobil nov tip cepiva, zato da bi s tem čim bolj dosegli čim boljšo odpornost organizma in se zoperstavili sevom, ki se razvijajo," je dejal. "Še dolgo bomo potrebovali cepiva, potrebovali bomo čim več različnih vrst cepiv. Živeti s sevi pomeni redno cepljenje."

Nadaljuje se trend hospitalizacije mlajših oseb

Na vladni novinarski konferenci je predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dejala, da je v tretjem valu nižja povprečna starost hospitaliziranih ter pacientov na intenzivnih oddelkih kot v drugem valu. Povprečna starost na intenzivni negi je sedaj 65 let, v drugem valu pa je bila 70 let. 

Če je na navadnih oddelkih trenutno manjši delež bolnikov, starejših od 80 let, pa se nadaljuje trend hospitalizacije mlajših oseb, od katerih imajo nekateri tudi kronične bolezni, ne pa vsi. Tako je v enoti intenzivne terapije kar 28 odstotkov mlajših od 60 let, hospitaliziranih pa je dvakrat več moških kot žensk. Prav tako je vtis, da gre v večini primerov za težji potek bolezni, je navedla predstojnica infekcijske klinike.

Na covidnih oddelkih UKC Ljubljana imajo danes hospitaliziranih 145 bolnikov, kar je manj, kot jih je bilo na vrhuncu epidemije pred novim letom, vendar bistveno več kot pred 14 dnevi. Od teh 145 bolnikov jih je bilo 43 na enoti intenzivne terapije, vsi ti pa potrebujejo umetno predihavanje. 

Spremembo v starostni strukturi bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, je pripisala tako precepljenosti starejših od 80 let kot tudi širjenju novih, bolj kužnih različic koronavirusa.

Med hospitaliziranimi bolniki s covidom-19 je sicer po njenih navedbah zdaj več takšnih, ki so iz različnih razlogov imunsko oslabljeni, pa tudi izrazito prekomerno debeli, bolniki s sladkorno boleznijo in dializni bolniki. Med bolniki je bilo tudi nekaj posameznikov, ki so že dobili vsaj prvi odmerek cepiva, vendar je bil potek bolezni pri njih blažji. "Morda je popustila previdnost,"  to komentira Lejko Zupanc. 

Je pa Lejko Zupančeva zavrnila, da bi bil zdaj delež bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, glede na število okužb večji kot prej, pač pa gre trenutne številke pripisati dejstvu, da so bolnišnice v tretji val vstopile z višjim številom hospitaliziranih. Tako se po njenih besedah na enoti intenzivne terapije dogaja, da preden bolnike odpustijo, "se naberejo novi".

Slovenija je zaradi naraščanja števila okuženih in hospitaliziranih s prvim aprilom vstopila v zaprtje države oziroma t. i. lockdown. Trajal bo do vključno 11. aprila, dan zatem pa naj bi znova začeli veljati ukrepi po t. i. vladnem semaforju. A na njem bo po napovedih nekaj sprememb. O njih je včeraj pozno zvečer razpravljala tudi posvetovalna skupina pod vodstvom Mateje Logar. Kaj natanko bodo predlagali vladi, ki bo o spremembah nato tudi odločala, ni znano. Razpravljali pa naj bi predvsem o drugačni organizaciji šol in gostinskih teras.