Nov odlok spet prinesel kup nejasnosti, ministrstvo neodzivno, v šolstvu ogorčeni

Že do zdaj je veljalo, da v primeru visokorizičnega stika z osebo, pozitivno na koronavirus, v karanteno ni treba cepljenim s poživitvenim odmerkom, prebolelim v zadnjih 45 dneh in polno cepljenim ter prebolelim. Vlada pa je na včerajšnji dopisni seji sprejela odločitev, da od srede pod določenimi pogoji napotitve v karanteno ne bo več tudi za zaposlene v zdravstvu, socialnem varstvu, vzgoji in izobraževanju in predšolskim otrokom, učencem, dijakom, študentom ter udeležencem izobraževanja odraslih. Prav tako je odločila, da bodo celotni šolski in predšolski oddelki v karanteno napoteni le, če bo s koronavirusom v 14 dneh okuženih več kot 30 odstotkov učencev znotraj oddelka.

Toda ob tem se porajajo številna vprašanja, kot na primer kdo točno bo spremljal delež okužb s koronavirusom v posameznih oddelkih šol in vrtcev ter na kakšen način bo to potekalo. Na Ministrstvo za zdravje smo se obrnili s konkretnim primerom: če bi bilo denimo to sredo v razredu z 21 učenci pet pozitivnih, razred ne bi šel v karanteno. Čez teden dni se teh pet že vrne, na testu PCR pa je takrat pozitivnih novih pet. To pomeni, da je v dveh tednih deset testov PCR pozitivnih, kar pomeni več kot tretjina. Ali to pomeni, da gre razred v celoti v karanteno, pa čeprav je samo pet otrok v samoizolaciji, ostali pa so načeloma zdravi? Na vprašanje (še) nismo dobili odgovora.

Prav tako nam (še) niso pojasnili, ali se bodo glede na nov odlok morali samotestirati tudi otroci v vrtcih. Navedeno je namreč, da karantena za omenjene nove izjeme ne bo veljala, če je bil visokotvegani stik med udeležbo pri izvajanju vzgojno-izobraževalne ali študijske dejavnosti in pod pogojem, da v sedmih dneh od visokotveganega stika vsakodnevno opravijo presejalno testiranje s testom HAG za samotestiranje.

Zaposleni v šolstvu: Pregovorne potrpežljivosti nimamo več

Razmere za delo in pouk v vrtcih ter šolah postajajo nevzdržne, raven varovanja zdravja zaposlenih se znižuje, za dodatne obremenitve ni zagotovljeno plačilo, pa ob tem opozarjajo v  Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ).

Da v zadnjih dneh prejemajo številna opozorila in pritožbe zaposlenih, da so v vrtcih in šolah razmere vse zahtevnejše in že bistveno vplivajo na kakovost vzgojno-izobraževalnega dela ter povečujejo tveganja za zdravje vseh vključenih v te procese, so zapisali v sindikatu. "Članice in člani sindikata povsem upravičeno poudarjajo, da izjeme pri opredeljevanju karanten, ki jih oblast uvaja tudi v šolstvu, pomenijo rahljanje varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb in še dodatno povečevanje tveganj za zdravje zaposlenih, otrok, učenk in učencev ter dijakov in dijakinj," menijo.

"Povsem očitno je, da se vzporedno z zviševanjem števila obolelih na drugi strani merila za varovanje zdravja znižujejo in ožijo, kar je morda v hipnem interesu gospodarstva, nikakor pa ne v interesu obvladovanja in omejevanja širjenja epidemije covida-19 ter varnosti in zdravja vseh vključenih v vzgojno-izobraževalni proces," so zapisali v sindikatu.

Kot poudarajo, se je tudi SVIZ strinjal s tem, da se vrtci in šole zapirajo zadnji, vendar ob tem vsakokrat znova izpostavljamo, da pot do tega cilja vodi izključno prek nujne krepitve varnosti in zagotavljanja zdravih pogojev za delo v šolskem prostoru. Ocenjujejo, da vlada za to, da bi se varnost zaposlenih in drugih vključenih v dejavnosti vzgoje in izobraževanja povečala, ni naredila praktično nič. "Medtem ko sindikat že več kot leto opozarja na ključni pomen prezračevalnih naprav, ki bi pripomogle k bistveno varnejšemu delovanju vrtcev in šol, je oblast prepričana v zadostnost naravnega prezračevanja in k temu cinično dodatno pripomni, da imajo vse učilnice okna. Niti to ne drži v celoti. Hkrati v učilnicah, kljub večkrat ponovljenim zahtevam sindikata, prav tako še zdaj niso nameščene niti pleksi zaščitne pregrade, ki bi tudi pripomogle k zmanjšanju tveganj," so zapisali. 

Ob zapovedani uporabi mask FFP2, ki je za zaposlene v šolstvu predvidena z jutrišnjim dnem, pa se SVIZ sprašuje, ali jih je vlada zagotovila dovolj. Prav tako se v sindikatu poraja pomislek, da je oblast prezrla, da je povprečna starost slovenskega učiteljstva med višjimi Evropi, kar pomeni še dodatna tveganja za težji potek bolezni covid-19.

Zaposleni v vzgoji in izobraževanju dodatno opozarjajo še, da postajajo obremenitve za tiste, ki so v zdajšnjih razmerah v službi, nevzdržne. Kot so zapisali, se število ur nadomeščanj odsotnih sodelavk in sodelavcev kopiči prek dopustnih meja, povečuje se število dežurstev. "Vedno več je dodatnih nalog pri izvajanju ukrepov, ki jih oblast nedomišljeno in brez jasne strategije hitro spreminja," pravijo.

Kot opažajo, so v luči covida-19 še zlasti zaostrene razmere v vzgojnih zavodih, v katerih tisti zaposleni, ki niso zboleli ali niso napoteni v karanteno, zaradi hudega pomanjkanja osebja in posledično dodatnih obremenitev dobesedno pregorevajo. "Obljube Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), da bo zavodom, v katerih bo okužb veliko, zagotovilo dodatne zaposlene, so dobesedno izpuhtele v zrak," pravijo v sindikatu, kjer na vlado ponovno naslavljajo zahtevo, da se je treba nemudoma dogovoriti o plačilu dodatnih obremenitev, povečanega obsega dela nad tedensko omejitvijo in plačilo nadur za čas obvladovanja epidemije. Sindikat prav tako zahteva, da se za tveganja, ki so jim zaposleni v vzgoji in izobraževanju izpostavljeni, zagotovi sredstva za izplačilo ustreznih dodatkov. "Če vlada ne bo takoj poskrbela za normalizacijo razmer, naj se na siceršnjo skoraj pregovorno potrpežljivost zaposlenih v šolstvu v nobenem primeru ne zanaša, ker potrpljenja ni več," so zaključili.