Novela zakona o nalezljivih boleznih vladni izgovor za še več nadzora in omejitev?

Na današnji redni seji državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali vladni predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, s katero želi vlada uresničiti odločbo ustavnega sodišča, ki je nekatere dele zakona, povezane z ukrepi ob epidemiji, razglasilo za neustavne. 

Koalicija in DeSUS sta za, predlogu so naklonjeni tudi v SNS. Opozicija je do novele kritična, saj je prepričana, da si želi vlada z novelo omogočiti preširoka pooblastila pri omejevanju pravic oziroma sprejemanju ukrepov, zato so vložili več amandmajev k noveli zakona. Odločitev nepovezanih poslancev bo odvisna od sprejemanja dopolnil. Glasovanje bo predvidoma v sredo.

V LMŠ predloga menijo, da predlog grobo posega v temeljne človekove pravice. "Po noveli ZNB, če bo sprejeta, bo vlada še naprej imela pristojnost arbitrarno odločati o ukrepih pri pojavu nalezljivih bolezni, pri čemer zakon v trenutni obliki predvideva odprt in nedokončen seznam ukrepov, kar ni sprejemljivo. Iz zakona pa je treba črtati tudi policijsko uro in omejitev gibanja na občine, saj ne pripomoreta k omejevanju širjenja virusa," so zapisali v LMŠ in dodali, da je treba predlagani zakon, o katerem ne bo mogoče razpisati referenduma, zavrniti. "Zakon potrebujemo in treba ga je nadgraditi ter prilagoditi času, a ne brez sodelovanja stroke ter civilne družbe in ne po nujnem postopku," opozarja vodja poslancev LMŠ, Brane Golubović.

SD v primeru sprejetja razmišlja o ustavni presoji

Poslanska skupina Socialnih demokratov je prepričana, da gre za enega bolj škodljivih in za demokracijo ter interese državljank in državljanov bolj nevarnih predlogov aktualne vlade. "Ta novela ne samo, da posega v srčiko naše ustavne ureditve, kjer imamo tri veje oblasti, ki se med seboj nadzirajo in vsaka nosi točno določeno vlogo in odgovornost, temveč želi v polnosti koncentrirati oblast in vzvode moči v vladi, da lahko ta brez zavornih mehanizmov, ki bi jih moral imeti Državni zbor, sama razglaša in v polnosti upravlja z izrednimi razmerami!" opozarjajo v SD.

"Socialni demokrati smo tako na matičnem odboru kot tudi na plenarni seji Državnega zbora na vladno novelo Zakona o nalezljivih boleznih vložili dopolnila za odpravo teh, po našem prepričanju, neustavnih ukrepov, morebitni sprejem danega predloga, kot ga podaja vlada, pa menimo, da terja resen razmislek o vložitvi ustavne presoje," še dodajajo.

V SAB opozarjajo pred teptanjem človekovih pravic

Zakona ne bodo podprli niti poslanci SAB. "Novela namreč ne uvaja zavor in ravnovesij, da bi se na vladne mehanizme za preprečevanje širjenja bolezni lahko hitro odzvali tudi drugi sistemi. Vlada si je zagotovila pravno podlago za rigorozne ukrepe, kot so policijska ura, omejitev izhodov prebivalcem na razdaljo od doma, prepoved zbiranja itn." Opozarjajo, da zakon nima ustreznih varoval, členi pa so premalo določni, da bi lahko omejili vladno arbitrarnost pri posegih v človekove pravice in temeljne svoboščine. "Vlada si je z vložitvijo zakona po nujnem postopku zagotovila pravno podlago za hitrejšo uveljavitev zakona, z izglasovanim sklepom pa bo verjetno tudi izključila možnost za zakonodajni referendum. Način postopka daje slutiti, da bodo človekove pravice in temeljne svoboščine potencialno znova ogrožene," še navajajo.

Levica izpostavlja neučinkovitost ukrepov

V Levici bolj kot na neustavnost omejitvenih ukrepov opozarjajo na njihovo neučinkovitost in diskriminatornost. "Katastrofalno vodenje in upravljanje z epidemijo je posledica neučinkovitih in diskriminatornih ukrepov, ki so za povrh vsega še v neskladju z ustavo. V Levici razumemo, da so za spopadanje z epidemijo potrebni tudi omejitveni ukrepi. A ti morajo biti sprejeti v skladu z demokratičnimi postopki, ne pa brez javne razprave in brez možnosti razpisa referenduma, kot to počne sedanja vlada," opozarjajo in dodajajo, da morajo biti ukrepi sorazmerni, veljati morajo za vse enako, biti morajo časovno omejeni, o njih mora obstajati širši politični in družbeni konsenz. Prav tako morajo upoštevati, da so nekatere družbene skupine boj ogrožene, predvsem pa morajo imeti nek viden in merljiv učinek na javno zdravje.

Poglejmo, kateri so tisti deli novele zakona, ki najbolj razburjajo

Omejitev gibanja

39. člen zakona se spremeni tako, da lahko vlada omejitev gibanja razglasi tudi takrat, ko epidemija ni razglašena. Sicer da predlog za karanteno Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), odločitev za karanteno pa je na strani ministrstva za zdravje ali vlade. Razlog za razglasitev pa: nevarnosti hitrega širjenja bolezni.

Na ministrstvu za zdravje sicer pojasnjujejo, da je sama omejitev gibanja urejena že v sedaj veljavnem ZNB. Kot navajajo, je omejitev gibanja v prvi (prihod iz drugih držav) in četrti alineji (omejitev prometa posameznih vrsta blaga in izvajanja storitev) drugega odstavka 39. člena vezana na razglašeno epidemijo, ukrepa iz druge in tretje alineje (omejitev gibanja in zbiranja) drugega odstavka 39. člena pa morata temeljiti na strokovni oceni.

Dodana tudi omejitev gibanja v določeni razdalji

Po sprejetju novele zakona bo vlada lahko zahtevala predložitev ustreznih dokazov o imunosti in neokuženosti, hkrati pa bo lahko omejila ali prepovedala gibanje ljudi ali prepovedala dostop na določeno mesto. To pomeni, da zakon omogoča popolno prepoved shodov, s tem pa se onemogoča javna kritika in zastrašuje ljudi. Novela v zakon dodaja tudi možnost omejitve gibanja v določeni razdalji od prebivališča, prav tako določa policijsko uro.

Na zdravstvenem ministrstvu sicer trdijo, da novela ne določa policijske ure, "temveč le ukrep za omejitev ali prepoved gibanja v določenih urah v dnevu, ki pa mora imeti razloge, podane s strani NIJZ in obrazložene v strokovni oceni ter mora biti razglašena epidemija".

Novela zakona prinaša še podlago za obvezno nošenje mask, saj je gibanje in izvajanje dejavnosti pogojeno z upoštevanjem higiensko varnostnih ukrepov in drugih specifičnih zaščitnih ukrepov. Sem pa sodijo tudi maske.

Preslišano mnenje zdravstvene stroke

O ukrepih bo na koncu odločala vlada, ki bo pridobila mnenje NIJZ, medtem mnenje strokovne medicinske stroke tudi z novelo zakona ostaja bolj ali manj preslišano. Na ministrstvu za zdravje sicer vztrajajo, da novi 39. člen ZNB bistveno zoži polje proste presoje vlade pri sprejemanju morebitnih omejitvenih ukrepov, "saj med drugim po novem nalaga vladi obveznost pridobitve strokovne ocene, ki jo pripravi Nijz, uvaja merila in kazalnike, ki se upoštevajo tako pri njeni pripravi kot tudi v fazi odločanja o sprejemu posameznih ukrepov ter določa vsebino, časovne in prostorske omejitve posameznih ukrepov".

7. člen zakona bo z novelo dobil še peti odstavek, ki opredeljuje nevarno območje. "Okuženo in ogroženo območje obsega najmanjše geografsko, upravno ali statistično zaokroženo območje s skupnimi epidemiološkimi značilnostmi, ki še omogočajo spremljanje gibanja posameznikov ob njegovem vstopu oziroma izstopu z okuženega ali ogroženega območja." To pa so lahko občine, statistične regije in podobno.

Več pooblastil inšpektorjem

Po novem vam lahko gibanje omeji tudi inšpektor, saj mu novela zakona med drugim omogoča, da sprejme ukrep izolacije in omejitve svobode gibanja za vse osebe, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele za določeno nalezljivo boleznijo. Skratka, ni nujno, da gre za bolno osebo.

Se pa lahko ukrepi glede omejitve gibanja, zbiranja in prehajanja meje z odlokom odredijo vsakokrat najdlje za petnajst dni. Z vsako spremembo pa mora pred izdajo odloka vlada pridobiti dopolnjeno strokovno oceno, o ukrepih in strokovnih ocenah pa mora obveščati DZ in javnost. 

Opozorila zakonodajnopravne službe

Parlamentarna zakonodajnopravna služba je pred obravnavo novele na odboru za zdravstvo opozorila, da kljub zagotovilom vlade, da zlasti spremenjeni 39. člen v celoti obravnava vse ustavno problematične vidike, besedilo novele zakona vladi še vedno na več mestih omogoča samovoljno odločanje o ukrepih, prav tako ni jasno, ali so vladne odločitve vezane na predloge strokovnih institucij. Na ministrstvu sicer pojasnjujejo, da je vlada upoštevala mnenje zakonodajnopravne službe in novelo zakona ustrezno dopolnila.