V torek 508 okužb. 'V bolnišnicah večinoma starejši in necepljeni, hospitaliziran tudi dojenček'

"Stanje v bolnišnici je ta hip stabilno," je uvodoma dejala predstojnica klinike Tatjana Lejko Zupanc in dodala, da so sicer trenutno na višji ravni strategije obravnave. Odprti sta namreč še dve bolnišnici za covidne bolnike, torej Klinika Golnik in SB Celje. "Na ta način smo zmanjšali pritisk na UKC Ljubljana," je dejala. 

Pojasnila je, da  v UKC Ljubljana trenutno bolnike zdravijo v eni hali diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) in na infekcijski kliniki. Naslednji teden nameravajo dodatno povečati število intenzivnih postelj in razširiti kapacitete v DTS. "Verjetno bo treba odpreti še nekaj dodatnih kapacitet za bolnike, ki ne potrebujejo intenzivne terapije," je dodala. 

Povprečna starost hospitaliziranih je 64, a posamezni bolniki so tudi mlajši od 50 let. Kot je pojasnila Lejko Zupančeva, so osebe na intenzivnih oddelkih običajno starejše. "Posamezni bolniki so bili tudi iz domov za starejše, a jih ni bilo toliko, saj so načeloma visoko precepljeni," je dodala. Dodala je še, da je v bolnišnici zelo malo cepljenih, tisti, ki so cepljeni in potrebujejo bolnišnično oskrbo, pa imajo običajno pridružene bolezni.

Na bolnišnično zdravljenje so sprejeli enega dojenčka, okužena je tudi njegova mama. "Otroci so pri nas v veliki manjšini, šlo je le za posamezne primere," je dejala Lejko Zupančeva in pojasnila, da otroci vsaj do zdaj tudi niso potrebovali hospitalizacije v takšnem obsegu kot odrasli. 

Pojasnila je še, da ni občutka, da bi bolezen po okužbi z različico delta potekala bistveno drugače. "Različica delta bolj prizadene sluh," je dejala. Po preboleli bolezni bolniki po potrebi še prihajajo na preglede, pri njih so kot najhujšo težavo ugotovili "hudo, 'svinčeno' kronično utrujenost". 

'Kadrovska stiska je strašno velika'

Pojasnila je, da imajo glede kadra veliko težavo. "Ta problem verjetno tudi globalno ni hitro rešljiv," je dejala. Kot pravi, tudi medicinske sestre potrebujejo določeno izobraževanje, ki traja nekaj časa, da so sposobne delati z bolniki v najhujšem stanju. "Drug problem je ta, da kader odhaja," je dejala in dodala, da je na voljo veliko delovnih mest, ljudje, ki so se vozili iz npr. Podčetrtka, pa delo dobivajo blizu svojega doma.  

"Na voljo so tudi delovna mesta, na katerih se dela od ponedeljka do petka, brez vikendov. Povprečna medicinska sestra je delala tudi po tri vikende na mesec in opravila tudi po več kot osem nočnih izmen. Sploh za mlade mamice z družinami je to zelo obremenjujoče. Plačilo pa tudi ni tako visoko, da bi se jim to splačalo," je pojasnila.  

'V bolnišnicah se bo zgodba ustavila'

V času drugega vala, ko je bilo število hospitalizacij najvišje, je bilo zasedenih 350 navadnih postelj in okoli 70 intenzivnih. "Poleg ostalih intenzivnih postelj in oddelkov, na katerih so delali," je dejala. "Težko si predstavljamo, da bi lahko ta podvig ponovili brez zapiranja necovidnih programov, česar si sicer res ne želimo. Tu gre za bolnike, ki trpijo in bi jim že en sam poseg lahko bistveno izboljšal kvaliteto življenja," je dejala.

"V bolnišnicah se bo zgodba ustavila. Bolnišnice imajo samo določeno možnost širjenja. Nekatere krivulje napovedujejo tudi več kot 2000 primerov. Klinični center ima 2000 postelj, torej to pomeni, da bi bilo bolnikov več, kot ima klinični center postelj, kar je za naše zdravstvo nemogoče," je dejala.  

'V zgodovini še ni bilo cepiva, ki bi delovalo 100-odstotno'

"V zgodovini še ni bilo cepiva, ki bi delovalo 100-odstotno," je dejala Lejko Zupančeva in dodala, da gre za zdravljene živih organizmov. Cilj cepiva je zmanjšati možnosti za hud potek bolezni in preprečiti smrt. "Cilj je, da bolnik ne pride v bolnišnico, da ne zboli za težko obliko in da cepivo zmanjša možnosti za prenos," je dejala o cepljenju.  

"Glede na napovedi nas vrhunec čaka v začetku oktobra, če se grejo ljudje danes cepit, bodo polno zaščiteni prav do takrat," je povedala. Na očitke, da so necepljeni diskriminirani, pa je odvrnila, da se ji zdi ravno obratno. "Pravzaprav smo diskriminirani cepljeni, ker moramo vseeno upoštevati vse ukrepe, saj se drugi ne želijo cepiti," je dejala.  

Kaj pa zdravilo proti covidu-19?

Lejko Zupančeva je dejala še, da sta trenutno na obzorju dve zdravili. "Eno bo skoraj gotovo na voljo že letos, glede drugega pa še ne vem," je dejala in pojasnila, da proizvajalcev zaradi spoštovanja zasebnosti podjetij še ne more izdati.  

Trenutno se v bolnišnicah sicer še vedno uporablja protivirusno zdravilo remdesivir. "Veliko se uporabljajo tudi kortikosteroidi, torej protivnetna zdravila," je dejala in naštela še regeneron, ki je namenjen preprečevanju težkega poteka bolezni.

508 novih okužb, delež pozitivnih 18,1-odstoten

V torek so pristojni opravili 2805 PCR-testov, potrdili pa so 508 okužb, poleg tega so opravili še 17.740 hitrih antigenskih testov, pri čemer pozitivne dodatno preverjajo še s PCT-testom. Sedemdnevno povprečje števila potrjenih okužb znaša 345, 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev pa je 187, kažejo podatki NIJZ.

V državi je trenutno 4015 aktivnih primerov okužb.

Dan prej, v ponedeljek, je bilo v Sloveniji opravljenih nekoliko manj PCR-testov, in sicer 2489, pri tem pa je bilo odkritih 477 novih primerov okužbe. Delež pozitivnih testov je znašal 19,2 odstotka, kar je več kot v torek. 

Hospitaliziranih je 89 oseb, tri več kot dan prej. Na oddelkih intenzivne nege pa je po podatkih Sledilnika covid-19 19 oseb. Umrl je en covidni bolnik.