EMA: Cepivo Pfizerja ni povezano s smrtnimi primeri po cepljenju

Cepivo proti covidu-19, ki sta ga razvila Pfizer in BioNTech, ni povezano s prijavljenimi smrtnimi primeri po cepljenju. Prav tako doslej niso ugotovili novih stranskih učinkov, ki niso bili že znani in navedeni, je danes v prvem poročilu o varnosti cepiva po njegovi uvedbi v EU sporočila Evropska agencija za zdravila (EMA).

EMA je preučila prijavljene smrtne primere po cepljenju, vključno s smrtnimi primeri pri oslabelih, starejših ljudeh. Ugotovila je, da "podatki ne kažejo povezave s cepljenjem", ter da ti primeri niso razlog za skrb glede varnosti cepiva, ki sta ga razvila Pfizer in BioNTech.

Podatki o varnosti cepiva, zbrani v kampanjah cepljenja, so "v skladu z znanim varnostnim profilom cepiva", je sporočila agencija in dodala, da "niso bili ugotovljeni nobeni novi stranski učinki".

Poročila o občasnih hudih alergijskih reakcijah niso drugačna od že znanih ugotovitev o neželenih stranskih učinkih, je še dodala agencija.

EMA je danes tako objavila prvo posodobitev poročila o varnosti tega cepiva, potem ko je 21. decembra izdala dovoljenje za njegovo pogojno uporabo in se je v članicah začelo množično cepljenje prebivalstva proti covidu-19. Več držav, med drugim Norveška, Danska, Finska, Islandija in Švedska, so poročale o smrti ljudi, ki so bili cepljeni s Pfizer/Biontechovim cepivom, vendar pa neposredne povezave s cepivom niso bile potrjene.

Posodobitev podatkov o varnosti cepiva temelji na podatkih, zbranih po odobriti cepiva, vključuje pa tudi podatke centralizirane baze podatkov EU o domnevnih neželenih učinkih, je sporočila EMA. Kot so še dodali na agenciji, bodo objavljali mesečne varnostne posodobitve za vsa odobrena cepiva proti covidu-19.

Novavaxovo cepivo na testih pokazalo veliko učinkovitost

Medtem pa se je cepivo proti covidu-19 ameriškega podjetja Novavax na testih v Veliki Britaniji pokazalo za izjemno učinkovito, vendar malce manj pri novi različici virusa, ki so jo najprej odkrili v Veliki Britaniji. Še manj učinkovito pa je pri južnoafriški različici.

Novavax je eno od šestih podjetij, ki razvijajo cepivo proti covidu-19 s podporo ameriške vlade v okvirih tako imenovane operacije Hitrejše od svetlobe, ki bo pod vlado predsednika Josepha Bidna verjetno dobila drugo ime.

Cepivi Pfizerja in Moderne sta že v uporabi, pa tudi cepivo AstraZenece. Za razliko od teh treh cepiv, ki v bistvu dajejo celicam v telesu navodila za ustvarjanje ključnega proteina koronavirusa, na kar se potem odzove imunski sistem, pa s cepivom Novavaxa tovrstne proteine virusa vbrizgamo v telo in na ta način ustvarimo imunski odziv.

Novavax trenutno v Veliki Britaniji izvaja tretjo fazo kliničnih testiranj, ki zajema 15.000 prostovoljcev. Uvodna analiza 62 udeležencev je ugotovila, da je cepivo 96-odstotno učinkovito proti originalnemu virusu in 86-odstotno učinkovito proti britanski različici virusa.

Cepivo z imenom NVX-CoV2373 pa se je na testih v Južni Afriki izkazalo za le 49-odstotno učinkovito, čeprav je pri tem treba upoštevati, da so sodelovali tudi prostovoljci z aidsom. Če slednjih ne upoštevamo, je cepivo proti južnoafriški različici 60-odstotno učinkovito.

Cepivo Novavaxa je prvo, ki se uporablja za testiranje novih različic koronavirusa na ljudeh. Moderna in Pfizer zagotavljata, da sta njuni cepivi učinkoviti tudi proti novim sevom, vendar le na podlagi laboratorijskih testov.

Prihodnji teden pričakujemo objavo rezultatov tretje faze testiranja cepiva podjetja Johnson&Johnson, ki za razliko od prej omenjenih cepiv za učinkovito zaščito (66 odstotkov) proti koronavirusu zahteva le eno dozo.

Bruselj vzpostavil mehanizem, ki omogoča prepoved izvoza cepiv

Evropska komisija je v odziv na težave z dobavo cepiv proti covidu-19 danes vzpostavila mehanizem za zagotavljanje preglednosti pri izvozu cepiv, ki bo v določenih primerih omogočil prepoved izvoza cepiva, če podjetje ne bo izpolnjevalo pogodbenih obveznosti do EU. Ukrep bo veljal do konca marca. Mnenje komisije bo zavezujoče.

V komisiji vztrajajo, da je bistvo mehanizma zagotoviti preglednost, ne prepovedati izvoza, vendar pa bo v določenih primerih, na podlagi določenih meril, izvoz cepiv dejansko mogoče ustaviti. Tako prestrežena cepiva naj bi nato razdelili med članice unije v skladu z načrti.

Izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis je ob predstavitvi odločitve izpostavil, da je to "orodje za zagotovitev dobave cepiva". Ključno je po navedbah komisije zavarovati predhodne pogodbe o nabavi, ki jih je unija sklenila s proizvajalci.

Ta mehanizem, podoben sistemu, ki ga je unija vzpostavila lani spomladi za nadzor izvoza zaščitnih mask in druge opreme, unija po bruseljskih navedbah dolguje ne le bolnikom s covidom, temveč tudi vsem davkoplačevalcem, saj je farmacevtskim podjetjem izdatno finančno pomagala pri proizvodnji cepiv, da bi si vnaprej zagotovila določeno količino odmerkov.

Sistem naj bi deloval tako, da bi moralo podjetje oblastem v državi, kjer je njegova tovarna, sporočiti, koliko odmerkov namerava izvoziti, komu in kdaj. V skrajnem primeru bi lahko pristojne nacionalne oblasti izvoz prepovedale. Odločitev naj bi bila sprejeta v nekaj urah. Pri odločanju je mnenje komisije zavezujoče.

Izjema, ko izvoza ne bo mogoče prepovedati, bodo pošiljke za revne države oziroma v humanitarne namene.

Čeprav v Bruslju zatrjujejo, da gre za splošen ukrep, ki ni uperjen proti nobenemu konkretnemu podjetju, je dejstvo, da ga je komisija napovedala po izbruhu spora z britansko-švedskim podjetjem AstraZeneca. Spor je sprožila napoved družbe, da bo unija v prvem četrtletju tega leta dobila le četrtino odmerkov, ki so predvideni po pogodbi.

Guterres: Cepiva proti covidu-19 so velik test moralnosti

Razdelitev cepiva proti covidu-19 po svetu je po oceni generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) Antonia Guterresa velik test moralnosti za vse. Boj proti pandemiji mora biti letos na prvem mestu, je poudaril v četrtek ob predstavitvi letošnjih prioritet dela Generalni skupščini ZN.

"Cepiva pridejo v nekatere države hitro, medtem ko ga najrevnejše praktično nimajo. Znanost je dosegla uspeh, solidarnost pa propad," je opozoril Guterres.

Prepričan je, da mora biti cepivo splošno dobro, ki je dostopno za vse. Preteklo leto je označil za leto polno smrti, katastrof in obupa. Kriza pa nudi tudi priložnost, je prepričan, saj je lahko leto 2021 leto polno možnosti in upanja.

"Lahko se premaknemo iz 'annus horribilis' in naredimo to 'annus possibilitatis', leto priložnosti in upanja," je poudaril.

Generalni sekretar je v četrtek prejel tudi prvi odmerek cepiva. "Vesel sem in hvaležen, da sem prejel prvi odmerek cepiva proti covidu-19," je tvitnil 71-letnik.

V New Yorku, kjer imajo sedež Združeni narodi, glede na strategijo cepljenja trenutno cepijo vse ljudi, ki so starejši od 65 let.

Moderna bo Italiji in Franciji dobavila manj odmerkov cepiva

Ameriško farmacevtsko podjetje Moderna bo Italiji sprva dobavilo 20 odstotkov manj odmerkov cepiva proti covidu-19, kot je bilo dogovorjeno, je danes sporočil posebni komisar italijanske vlade za izredne razmere v pandemiji Domenico Arcuri. Franciji pa bo Moderna februarja dobavila za 25 odstotkov manj cepiva, poroča Politico.

Moderna je Italijo pravkar obvestila, da bo v začetku februarja dostavila 132.000 od 166.000 načrtovanih odmerkov, torej 20 odstotkov manj, je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Arcuri. "Naše začudenje, zaskrbljenost in malodušje se povečujejo," je dodal in opozoril, da se številke glede predvidene dobave popravljajo skoraj vsak dan.

Arcuri je na zamudo opozoril potem, ko je Moderna sporočila, da bo, podobno kot podjetji Pfizer in AstraZeneca, Evropski uniji dobavila manj odmerkov cepiva, kot je bilo dogovorjeno z Evropsko komisijo. Italija se zato podobno kot preostale članice sooča z zamudami pri dobavah cepiv. Arcuri je danes opozoril na "vsaj 300.000 odmerkov cepiva, ki bi jih morali dobiti in ki jih nismo prejeli".

Franciji pa bo Moderna februarja dobavila 150.000 odmerkov cepiva manj od predvidene količine, kar je približno 25 odstotkov manj, kot je bilo dogovorjeno, je po poročanju Reutersa danes sporočilo francosko ministrstvo za zdravje.

V Franciji bodo tako v februarju morali odpovedati 100.000 že predvidenih cepljenj. K cepljenju bodo povabili 400.000 ljudi, starejših od 75 let, ki bodo prvi odmerek cepiva prejeli v drugi polovici februarja.

Iz Moderne za zdaj teh zamud z dobavami niso komentirali in niso navedli, kaj pomenijo za pošiljke v ostale članice unije. Sporočili pa so, da pričakujejo, da bodo do konca marca izpolnili vse pogodbene obveznosti, tudi za Francijo, poroča spletni bilten Politico. Kot so napovedali, bo družba kmalu posredovala več podrobnosti o tem, zakaj bo februarja zmanjšana dobava cepiva v EU.

Madžarski dogovor s kitajskim proizvajalcem cepiva Sinopharm: pet milijonov odmerkov

Madžarska je danes kot prva članica EU odobrila cepivo proti covidu-19 kitajskega podjetja Sinopharm in kmalu zatem z njim že sklenila pogodbo o dobavi petih milijonov odmerkov, poročajo tuje tiskovne agencije. Prejšnji teden je Madžarska postala tudi prva članica unije, ki je izdala začasno dovoljenje za uporabo ruskega cepiva Sputnik V.

Kmalu po sporočilu o odobritvi kitajskega cepiva je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto naznanil tudi podpis pogodbe, ki predvideva dobavo petih milijonov odmerkov. Cepivo naj bi Madžarska prejela v štirih etapah v obdobju štirih mesecev.

"Kitajci ta virus poznajo najdlje, zato verjetno o njem vedo največ," je dejal madžarski premier Viktor Orban in dodal, da Madžarska spremlja, kako množično cepljenje s kitajskim cepivom poteka v sosednji Srbiji.

V začetku tega meseca je Srbija namreč postala prva evropska država, ki je začela program množičnega cepljenja s kitajskim cepivom, potem ko je iz Kitajske prejela milijon odmerkov.

"Počakal bom na vrsto in ko bo čas, bom izbral kitajsko cepivo," je dejal Orban, ki je glasen kritik dolgotrajnih postopkov dobave cepiva v EU iz skupnega naročila.

Budimpešta bo naročila 500.000 odmerkov cepiva podjetja Sinopharm, pa je v četrtek sporočil vodja Orbanovega kabineta Gergely Gulyas. Madžarska želi čim prej doseči cilj cepljenja 70 odstotkov prebivalcev, ki ga je postavila Evropska komisija, zato bo zaradi dolgotrajnih postopkov skupne nabave v EU potrebovala tudi cepiva iz drugih virov, kot so cepivo AstraZenece, rusko cepivo Sputnik V ter cepivo kitajskega podjetja Sinopharm, je dejal.

Prejšnji teden je Madžarska postala prva članica EU, ki je odobrila rusko cepivo Sputnik V, in sporočila, da se je dogovorila za nakup dveh milijonov odmerkov.

Da bi pospešili postopek odobritve, vladni odlok, objavljen v četrtek, dovoljuje zunanjemu ministru, da izda dovoljenje za katero koli cepivo, s katerim so v svetu že cepili več kot milijon ljudi.

Pripravljenost Madžarov za cepljenje je sicer med najnižjimi v EU, vendar pa naklonjenost cepljenju v zadnjih mesecih narašča. V raziskavi, ki jo je danes objavila javnomnenjska agencija Publicus, je šest od desetih Madžarov dejalo, da bi se želeli cepiti. Novembra lani so tako odgovorili štirje od desetih Madžarov.