Predsednik vlade Janez Janša je v nedeljo ob vladne podatke zapisal, da se ni dan prej proti covidu-19 v Sloveniji cepil nihče. "Kljub temu da imamo samo 53-odstotno precepljenost prebivalstva in zdravstveni sistem na robu zmogljivosti," je dodal. Hkrati je krivdo za nizko precepljenost in neuspeh cepilnih programov brez zadržkov pripisal opoziciji, ustavnemu in vrhovnemu sodišču, informacijski pooblaščenki, medijem in delu prebivalstva.
Kmalu po objavi podatkov, ki jih je sporočil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), da ni bila 23. oktobra cepljena nobena oseba, se je na nas obrnilo več bralcev. Zatrdili so, da so se cepili prav na soboto, številni so priložili tudi fotografije svojih potrdil o cepljenju in dodali, da niso bili edini v vrsti pred cepilnimi centri. Cepljenja naj bi med drugim potekala v ZD Trebnje, Aleji, CityParku in Medicinskem centru Ljubljana. Vsem smo tudi poslali vprašanja.
"V soboto smo 105 oseb cepili proti covidu-19 in sedem oseb proti gripi," so nam potrdili na ZD Trebnje. Kot pravijo, podatke takoj ob cepljenju vnesejo v sistem CRPP. "Verjetno pa program potrebuje nekaj časa, da se podatki ažurirajo. Mislim, da se ažurirajo vsako noč," so zapisali.
Na NIJZ odgovarjajo, da danes podatki kažejo, da se je 23. oktobra cepilo 114 oseb. "Je pa številka seveda odvisna od tega, kdaj cepilni centri vnesejo podatke, ti podatki se lahko torej še spremenijo (vnos novih, popravki že vnesenih)," pravijo in pojasnjujejo, da imajo izvajalci cepljenja za vnos podatkov na voljo 48 ur, podatki na interaktivnem portalu pa se osvežujejo enkrat dnevno. "Zato občasno prihaja do zamika pri objavi podatkov," še dodajajo.
Zanimivo je, da se podatek o nič cepljenih nikomur, niti NIJZ niti premierju, ni zdel nenavaden. Že znano dejstvo, da "občasno prihaja do zamika pri objavi podatkov", bi lahko bil indic, da so cepljenja v soboto vendarle potekala.
Tovrstno prenaglo kritiziranje in povzročanje panike še dodatno vplivata na nezaupanje ljudi v vlado in cepljenje. Že večkrat smo se vprašali, zakaj krizno komuniciranje vlade šepa. Krizno komuniciranje je posebno področje odnosov z javnostjo, ki zajema predvidevanje možnih kriznih dogodkov, pripravo nanje, reševanje kriz in komuniciranje s prizadetimi ter pokrizno ocenjevanje ukrepov.
Kot pravijo strokovnjaki, naj bi krizno komuniciranje vključevalo sposobnost vzpostavitve sočutnega odnosa do javnosti, strokovnost in verodostojnost komunikatorja sporočil, odkritost, odprtost in poštenost podajanja informacij ter predanost in dostopnost komunikatorja sporočil. Ali je vlada pri tem uspešna, pa lahko presodi vsak sam.
KOMENTARJI (855)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.