Z novim koronavirusom se soočamo že dve leti, prvo cepivo v boju proti tej nalezljivi bolezni, ki je v svoj primež vklenila celoten svet, pa smo prejeli pred letom dni. Za predsednika te svetovalne skupine in vodjo ameriške agencije za hrano in zdravila (FDA) Arnolda Monta, profesorja epidemiologije in globalnega javnega zdravja, je zadnje leto pomenilo "razodetje".
Kot pojasnjuje, je namreč v preteklem letu opazoval, kako se cepivo razvija hitreje in učinkoviteje, kot si je kdor koli dovolil upati. "Nikoli nismo pričakovali, da bodo cepiva proti covidu-19 tako dobra, tako učinkovita," je dejal za britanski The Guardian. Vendar pa ob tem priznava, da je malo verjetno, da bi cepiva zagotovila trajno zaščito.
Monto in strokovna skupina stojijo za odločitvijo, da so cepiva proti covidu-19 varna in učinkovita, na podlagi česar jih je FDA tudi odobrila za uporabo. Od takrat se je cepilo več kot 237 milijonov Američanov.
Kakšna je dolgoročna prihodnost pandemije? Eden od mogočih scenarijev je po mnenju predsednika svetovalne skupine tudi možnost, da bo novi koronavirus za vedno ostal z nami. Kljub nepričakovani učinkovitosti cepiv Monto poudarja, da ga na njegovo začudenje več milijonov ne želi prejeti.
Kakšna je prihodnost pandemije?
Dotaknil se je tudi zadnje velike polemike o smiselnosti poživitvenega odmerka. Izrael je namreč kot prva država na svetu že uvedel četrti poživitveni odmerek, k temu pa se nagibata tudi Velika Britanija in Nemčija. In to kjlub nekaterim študijam, ki kažejo, da učinkovitost zaščite po prejetju poživitvenega odmerka ob vse večjem širjenju različice omikron hitro upade.
"Vprašanje je, ali se bo virus razvijal kot gripa, kjer je priporočeno vsakoletno cepljenje, ali kot ošpice, ki za vseživljenjsko zaščito zahteva le dva odmerka," pravi Monte, ki priznava, da se na tem področju niti stroka ne strinja popolnoma.
To je na primer opaziti tudi v kritičnem pogledu Svetovne zdravstvene organizacije do poživitvenih odmerkov. Ta namreč opozarja, da bi lahko distribucija poživitvenih odmerkov še podaljšala svetovno pandemijo, saj da bi bilo primarno treba predvsem poskrbeti za svetovno precepljenost. Cepiva bi bilo tako treba najprej razdeliti v države, ki imajo nizko precepljenost prebivalcev.
Zaradi pojavljanja novih različic in že znanega upadanja zaščite po cepljenju Monto sicer meni, da se zdi model vsakoletnega cepljenja, ki je značilen za gripo, smiseln tudi za novi koronavirus. Pri virusu gripe znanstveniki na letni ravni sestavijo cepivo, ki temelji na sezonskih, krožečih različicah virusa gripe. "To je prihodnost, o kateri nismo želeli razmišljati," je priznal.
"Kadar koli smo že mislili, da se bodo stvari le še izboljševale, smo naleteli na novo presenečenje. Zato se je veliko ljudi trudilo, da ne bi razmišljali dolgoročno, saj bi se nato pojavilo vprašanje, ali se bomo še kdaj vrnili v normalno stanje," pravi in se ob tem sprašuje, ali ta prihodnost zajema tudi trajno nošenje zaščitnih mask in vzdrževanje socialne razdalje.
Hospitalizacije in smrti med cepljenimi bi lahko tako postali pomembnejša materika od števila okuženih, saj postajajo cepiva dolgoročno orodje za ublažitev najhujših učinkov covida-19. Ob tem bodo pomemben faktor igrala tudi zdravila za zdravljenje okuženih s koronavirusom. Kot poudarja Monto, pa ostaja novi koronavirus trenutno "pandemija necepljenih". "Podatki so jasni. Cepivo je varno, okužba s koronavirusom pa nevarna, četudi niste starejši ali ne spadate v rizično skupino. Morda ste le eden od tistih, ki bodo zboleli za hujšo obliko bolezni," pravi.
KOMENTARJI (1563)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.