Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je vsem, ki so prek portala e-Uprave izrazili interes za cepljenje, poslal avtomatizirano elektronsko sporočilo, v katerem pojasnjujejo, zakaj so v prvi vrsti sploh zbirali prijave. "Interes se je zbiral z namenom razumevanja potrebnih količin cepiva, ki jih mora država zagotoviti glede na pripravljenost prebivalcev za cepljenje proti covidu-19," so zapisali.
A dejstvo je, da Slovenija odmerkov cepiva ni naročila na podlagi interesa državljanov za cepljenje, temveč je vse pogodbene količine cepiv nabavila v deležih, ki nam kot državi pripadajo glede na sistem 'pro rata', vsa pogajanja s proizvajalci pa je opravila Evropska komisija.
Kot so marca zatrdili na Ministrstvu RS za zdravje (MZ), je Slovenija za leto 2021 od proizvajalcev BioNTech in Pfizer naročila 2.248.000 odmerkov, od Moderne pa okvirno 1.271.000. Prva pogodba s Pfizerjem je bila podpisana 10. decembra, in sicer za okvirno 924.000 odmerkov, z Moderno pa 21. decembra. Z AstraZeneco smo se dogovorili o dobavi 1.404.000 odmerkov cepiva, pogodba pa je bila podpisana že 20. oktobra. Slovenija je naročila tudi nekaj manj kot milijon odmerkov cepiva Janssen in približno milijon odmerkov cepiva CureVac, ki pa še ni odobreno za uporabo v Evropski uniji. Država je tako naročila več kot dovolj cepiva za izpolnitev načrtov o precepljenosti vsaj 60 oziroma 70 odstotkov prebivalstva.
Čeprav je njihovo pojasnilo vprašljivo, pa je NIJZ s poslanim pojasnilom izpolnil zahteve informacijske pooblaščenke, ki je sredi marca MZ, Ministrstvu RS za javno upravo (MJU) in NIJZ izdala začasno odločbo, na podlagi katere morajo izpolniti obveznost informiranja posameznikov o obdelavi njihovih osebnih podatkov. To namreč predstavlja temelj transparentne in zakonite obdelave osebnih podatkov.
Prvi poskus centralnega zbiranja prijav za cepljenje spodletel
8. decembra, še preden so v Slovenijo prispeli prvi odmerki težko pričakovanega cepiva proti covidu-19, je na vladni novinarski konferenci minister za javno upravo Boštjan Koritnik predstavil spletno vlogo, s katero naj bi državljani vnaprej izrazili interes za cepljenje. Kakšne učinke na dejanski potek cepljenja bo imela uspešno izpolnjena in oddana vloga, minister takrat ni znal odgovoriti, dejal je, da je vloga namenjena zgolj zbiranju podatkov. Kako bodo te podatke uporabili, Koritnik prav tako ni vedel, dodal je le, da je to stvar zdravstvene stroke.
Na vladnih straneh je bilo nato 9. decembra moč prebrati, da je spletno mesto na portalu e-Uprava zasnovano kot pomožno orodje, ki bo služilo načrtovanju in organizaciji izvedbe cepljenja proti covidu-19 za vse, ki bodo izrazili interes. Zapisali so še, da bodo na podlagi pridobljenih podatkov stopili v stik z vsemi, ki bodo izrazili interes, in jih povabili na cepljenje. Vrstni red sicer ne bi vplival na strokovno odločitev glede cepljenja prednostnih skupin, ki so že določene v nacionalni strategiji cepljenja.
"Prebivalcem je dana možnost, da z oddajo vloge vnaprej izrazite željo, da bi bili cepljeni takoj, ko bo to mogoče. Vaš interes bo uporabljen v sistemu naročanja na cepljenje v zdravstvenih ustanovah," pa je še danes zapisano na portalu e-Uprave. Vlogo je bilo mogoče oddati na dva načina: z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete, torej z ročnim vnosom elektronskega naslova in drugih potrebnih podatkov.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je nato decembra uvedla inšpekcijski nadzor na podlagi prijave suma prekomerne obdelave osebnih podatkov vlagateljev prijave interesa za cepljenje prek portala ter suma neustreznega obveščanja posameznikov. Postopek so sprva uvedli proti MJU, nato pa še zoper NIJZ in MZ.
Kot so marca zatrdili, se je utemeljenost prijave neustreznega obveščanja posameznikov o obdelavi njihovih osebnih podatkov izkazala že na začetku, saj nihče od treh zavezancev ni želel prevzeti vloge upravljavca in s tem povezane odgovornosti za obdelavo osebnih podatkov. Kljub šestim pozivom pooblaščenca za posredovanje pojasnil, na ministrstvih in NIJZ niso uspeli jasno in zanesljivo pojasniti namena vloge na portalu e-Uprava, prav tako niso pojasnili pravne podlage za obsežno obdelavo osebnih podatkov. Navedli so, da je minister Koritnik 8. decembra izpostavil, da se bo o uporabi podatkov odločalo šele naknadno, kar pa je v popolnem nasprotju s pravom varstva osebnih podatkov, ob tem pa ne pomeni vzpostavitve vrstnega reda za cepljenje.
Kmalu za tem pa je premier Janez Janša pojasnil, da se lahko prek aplikacije vsak prijavi k cepljenju, prijava pa, da bo upoštevana kot vrstni red – torej prej se nekdo prijavi, prej bo na vrsti za cepljenje, če ne sodi v rizično skupino.
A informacijska pooblaščenka je opozorila, da posameznikom ta namen v okviru skopih informacij, danih ob zbiranju njihovih podatkov, nikdar ni bil izrecno in nedvoumno sporočen. To ne izhaja niti iz nobene verzije nacionalnih strategij cepljenja proti covidu-19, zato je zbiranje osebnih podatkov prek portala e-Uprava povzročilo zavajanje posameznikov, saj objektivno sploh ni mogoče ugotoviti, kaj so ti z oddajo vloge v resnici dosegli.
Kacin in informacijska pooblaščenka na nasprotnih bregovih
Jelko Kacin, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in nacionalni koordinator za logistični del množičnega cepljenja je nato 11. aprila za RTV Slovenija dejal, da prijav z e-Uprave ni mogoče posredovati zdravstvenim domovom, saj je pooblaščenka ustavila in onemogočila posredovanje teh podatkov uporabnikom.
Informacijska pooblaščenka se je na Kacinove besede ostro odzvala in jih označila za neprimerne. Poudarila je, da ob oddaji vloge državljani niso izvedeli, kdo bo njihove podatke sploh obdeloval, še manj pa, za katere namene. Kaj so s prijavo dosegli, je tako nemogoče objektivno ugotoviti. Ker pristojni danes državljane pozivajo, naj se prijavijo na cepljenje pri svojem osebnem zdravniku, vse to pod resen vprašaj postavlja nujnost množičnega zbiranja podatkov. Zato je začasno zamrznila uporabo baze osebnih podatkov, dokler pristojni posameznikom ne posredujejo vseh ustreznih informacij, kar pa je NIJZ zdaj izpolnil.
Na obvestilo NIJZ tistim, ki so se prijavili preko e-Uprave, ter na vprašanje, ali se bodo morali še enkrat prijaviti oziroma kje se je pravzaprav zataknilo, pa je Kacin danes odgovoril, da je to zelo težavno vprašanje. "Bistvo pa je, da pooblaščenka za informacije javnega značaja trdi, da ne ve, za kaj so se ljudje prijavili. Ljudje so se prijavili zaradi cepljenja in od NIJZ se zahteva, da ponovno vpraša vsakega, ki se je prijavil, zakaj se je prijavil. To početje se mi ne zdi racionalno, se mi ne zdi človeka dostojno in se mi zdi sramotno za pooblšačenko javnega značaja, celo njeno ekipo. To sprenevedanje, to norčevanje iz ljudi, je preseglo vsako mero. /.../ Jaz imam tega dovolj. Ta institucija – vsaj v tem primeru – ne dela za ljudi. Ne vem pa za koga dela," je kritičen.
V pripravi nova aplikacija za prijave na cepljenje
NIJZ je medtem z MZ v okviru portala eZdravje zdaj pripravil novo aplikacijo za naročanje na cepljenje, ki bo na nacionalni ravni uvedena v prihodnjih dneh. V naslednjih dneh bodo vsi, ki so že izrazili interes za cepljenje, prejeli sporočilo, na katerega bodo morali po navodilih odgovoriti, če se bodo želeli uvrstiti v naročilno knjigo.
Takrat bo posredovano novo obvestilo posameznikom glede obdelave osebnih podatkov. Naročilo bo posredovano članom tima izbranega osebnega zdravnika in timu cepilnega centra. V odgovor bodo zainteresirani prejeli obvestilo o datumu, uri in kraju cepljenja.
Informacijska pooblaščenka inšpekcijski postopek ustavila
Ker so bili posamezniki, ki so izrazili interes za cepljenje prek portala e-Uprave vendarle obveščeni o namenu zbiranja njihovih podatkov, je informacijska pooblaščenka zdaj ustavila inšpekcijski postopek. Še vedno je prepričana, da so bili posamezniki zavedeni, saj se zaradi nasprotujočih si informacij in različnih poti do prijave na cepljenje niso mogli ustvariti enotne in prave slike. "Po štirih mesecih in po nekaj manj kot
409.000 že cepljenih posameznikih, bomo v Sloveniji očitno zdaj končno dobili sistem za centralizirano naročanje na cepljenje, ki bi sicer moral prestavljati osnovni temelj načrtovanja izvedbe naročanja na cepljenje," je zaključila Prelesnikova.
KOMENTARJI (519)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.