Sledenje stikom in dosledno izvajanje lokalnih karanten sta ukrep, ki je bistveno pomagal državam, kot so Vietnam, Nova Zelandija, Laos, Kitajska in Avstralija, da so iz prvih treh valov epidemije izšle kot zmagovalke. Slovenija je to orožje vrgla v koruzo že oktobra lani, ko so na NIJZ izračunali, da bi pri 2000 potrjenih primerih na dan in desetih visoko tveganih kontaktih prišlo do 200.000 karanten vsakih deset dni, "kar bi v karanteno spravilo celotno državo".
Nato je 25. maja Slovenija po prvotnem semaforju prešla v zeleno fazo. Po nekaj tednih 'bivanja v zelenem' z manj kot 300 potrjenimi okužbami dnevno smo na NIJZ poizvedovali, ali so že pričeli slediti stikom. Odgovorili so nam, da bodo spremembo v Centru za nalezljive bolezni predvidoma uvedli v razponu od 200 do 300 primerov dnevno, ko bodo pričeli dodatno klicati visoko tvegane stike.
Pa vendar je Nacionalni inštitut za javno zdravje le nekaj dni zatem – in skoraj tri tedne po nastopu zelene faze – začel slediti stikom. Po prvih objavljenih podatkih, ki so jih pridobili v tednu med 14. in 20. junijem, jim je med 529 potrjenimi primeri uspelo anketirati 499 ljudi. Le dve osebi nista želeli sodelovati, 22 pa jih je bilo neodzivnih. Ob tem so prepoznali 964 kontaktov, od tega 613 visoko rizičnih ter 303 take, ki niso bili visoko rizični. Med stiki ni želelo sodelovati devet ljudi, neodzivnih pa je bilo 38, je razvidno iz podatkov, ki jih je objavil predstojnik centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.