Ni bilo vse črno, v stiski smo tudi pomagali drug drugemu

Zdaj ko se hitrost širjenja virusa še stopnjuje, življenje pa pravzaprav že osem mesecev ni več takšno, kot je bilo, se zdi, kot da se vse ponavlja, vleče v nedogled. 

"Sedemletnik nam je pisal, da piše iz e-maila od mamice, da je mama zaskrbljena, ker enostavno nimajo hrane. Prej je bil v šoli in je dobival topel obrok, in da prosi, da se bo mamica pomirila in bila brez skrbi, če lahko pomagamo," pripoveduje Ana Lukner Roljič iz Anine zvezdice.

"Priznati moram, da me je psihično malo dotolklo, glede na to, da je bil že januar bolj slab, februar slab, marec je bil pa sploh katastrofalen," opisuje kozmetičarka Maribel M. Wolf.

"Ker nam je bilo kar naenkrat vzeto vse, kar smo bili prej vajeni početi! Nismo vedeli, kako bi se zaposlili, kako bi ostali aktivni v karanteni," pa pove osebni trener Davor Sattler. 

Trije sogovorniki, tri zgodbe o tem, kako so doživljali in doživeli prvo zaustavitev države.

Ana iz Anine zvezdice je z ekipo prostovoljcev prejemala še več obupanih klicev na pomoč. "Mislim, da smo skoraj  5000 družinam takrat v enajstih tednih pomagali. Ogromno ljudi, posameznikov, podjetij, šol in organizacij se je odzvalo. Res je bil odziv takrat fenomenalen."

Stiske so bile, a so nanje tudi odgovarjali dobri ljudje. Prostovoljci so dostavljali hrano, taksisti so ponujali brezplačne prevoze zdravstvenim delavcem. 

Virus pa je ves ta čas davek terjal tudi na telesno kondicijo, pravi Sattler. Omejevanje gibanja je še dodatno vplivalo na psihično počutje. "Fizična aktivnost oz. trening nista pomembna samo za videz oz. dobro počutje. Pomembna sta tudi zato, ker postajamo psihično močnejši in mentalno vzdržljivejši, kar pomeni, da ne glede na to, kakšne prepreke so pred nami, jih bomo lažje premostili." 

Mnogi se v mislih že selijo v obdobje prvega zaprtja države. A je tokrat vseeno drugače, pravi Maribel. "Nekako se mi zdi, da sem bolj umirjena, pripravljena na te stvari. Nimamo kaj, lahko samo upamo na najboljše."

Zdaj je čas, da si znova priskočimo na pomoč, dodaja Ana. "Glejte okrog sebe, ljudje okoli vas potrebujejo pomoč. Morda jim je težko reči, ampak prisluhnite, opazujte, pristopite in pomagajte na kakršenkoli način." 

In hkrati ne pozabite niti nase, zaključi Sattler.