Evropa odpira meje, v Rusiji rekordno število smrti

Sveženj smernic komisije med drugim vključuje skupen pristop k usklajenemu in postopnemu odpravljanju omejitev na notranjih mejah EU. Rdeča nit vseh smernic je, da je treba pri ukrepanju upoštevati epidemiološki razvoj in načelo sorazmernosti, se tesno usklajevati in se izogniti vsakršni diskriminaciji, ki ni povezana z virusom. V komisiji izpostavljajo merilo primerljivosti položaja pri odločanju o odpravljanju omejitev. Če imata dve državi primerljiv epidemiološki razvoj in uvedene primerljive ukrepe za ohranjanje družbene razdalje, potem ni ovir za odpravo omejitev. 

Prve omejitve gibanja med posameznimi članicami so sicer posamezne države odpravile že konec aprila. Za podoben ukrep se je odločila tudi Hrvaška, ki je 9. maja omogočila vstop v državo državljanom EU zaradi poslovnih razlogov ali drugih gospodarskih interesov kot tudi zaradi nujnih osebnih razlogov. Med drugim je vstop možen z dokazilom o plačani namestitvi ali rezervaciji za apartma ali hotel ali pogodbo o pavšalnem zakupu prostora v kampu. Prav tako lahko vstopijo imetniki nepremičnin ali plovil.

Tudi Estonija in Finska sta sredi maja omilili pogoje potovanj iz poslovnih ali študijskih razlogov. To sta storili tudi Poljska in Litva. Nadzor na mejah z Nemčijo, Lihtenštajnom, Švico, Češko, Slovaško in Madžarsko je konec preteklega tedna omilila Avstrija. Tam izvajajo samo še naključne preglede.

Za vstop iz Slovenije v Avstrijo je medtem še naprej potrebno dokazilo o neokuženosti s koronavirusom. Samoizolacija ali predložitev dokazila pa med drugim ni nujna za dnevne migrante, tranzitni promet ali za osebe, ki imajo utemeljen razlog za obisk svojcev oz. oskrbo živali. 16. maja je nekatere omejitve na mejah z Avstrijo in Švico odpravila Nemčija. Mejo je mogoče prečkati v obe smeri za obiske partnerjev, sorodnikov ter udeležbo na pomembnih družinskih dogodkih. Lahko jo prehajajo tudi lastniki nepremičnin, kmetijskih zemljišč in gozdov ter skrbniki živali.

Državam, ki so zrahljale ukrepe na meji, se je v petek pridružila tudi Srbija. Za vstop ni več potreben negativen test na novi koronavirus niti posebno dovoljenje za domače ali tuje državljane. Po novem po prihodu v Srbijo tudi ni potrebna napotitev v samoizolacijo. Španija, ki je sicer 17. marca zaprla kopensko mejo s sosednjima Portugalsko in Francijo, pa je šele sredi maja omejila prihode iz schengenskega območja. Vsi, ki pridejo v Španijo iz tujine, morajo od 15. maja v obvezno 14-dnevno karanteno. 

Dobro epidemiološko situacijo ima tudi Črna gora. V Črni gori so včeraj sporočili, da niso zabeležili nobene nove okužbe. Opravili so 47 testov. Od začetka epidemije je v Črni gori zbolelo 324 oseb, okrevalo pa 314.

Nekatere države pa so sredi maja meje že povsem odprle. To so 15. maja storile Litva, Latvija in Estonija. Prosto lahko v drugo baltsko državo potujejo tisti, ki v zadnjih dveh tednih niso bili v tretji državi, niso okuženi z novim koronavirusom in niso bili v stiku z okuženo osebo. Vsakdo, ki pride na območje baltskih držav, mora medtem za 14 dni v samoizolacijo. Dan kasneje sta medsebojno mejo odprla tudi Nemčija in Luksemburg. Potniki na cestnih mejnih prehodih med državama lahko mejo prečkajo, ne da bi morali dokazovati ustrezen razlog.

Odpiranje meja po Evropi se bo predvidoma nadaljevalo prihodnji mesec, pri čemer vse države izpostavljajo, da bodo to storile le, če bodo to dovoljevale epidemiološke razmere. Že v začetku junija bi se lahko odprle meje med nekaterimi državami na Balkanu. 3. junija naj bi omejitve na meji omilila Italija, ki bo odprla meje za državljane drugih držav članic Evropske unije, San Marina in Vatikana. Ob vstopu v državo ne bo več potrebna karantena. Za dva tedna bo obvezna samo za tiste, ki bi imeli stike z okuženimi z novim koronavirusom ali bi bili sami okuženi.

Večina evropskih držav pa je odprtje napovedala za sredino prihodnjega meseca. Odpravo vseh omejitev potovanj med seboj za 15. junij načrtujejo Nemčija, Avstrija, Švica in Francija. Tudi Avstrija, Češka, Slovaška in Madžarska bi lahko sredi junija skupaj odprle meje. Odločitev o tem bi lahko sprejeli prihodnji teden, ko naj bi tudi določili konkretni datum odprtja meja.

Za skupno postopno odpravljanje nadzora na mejah so se dogovorili tudi voditelji Nemčije, Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske. Meje bodo začeli odpirati takoj, ko bo položaj to dovolil, o natančnejši časovnici pa se še niso dogovorili.

Italijani množično na plaže in v lokale

Prvi konec tedna po odpravi karantene, uvedene zaradi širjenja novega koronavirusa, so svobode željni Italijani množično obiskali priljubljene letoviške kraje, zasedli mestne parke in zelene površine ter se družili v lokalih in restavracijah. Policija je zaradi zbiranja številnim izrekla visoke kazni.

Mladi Italijani so se zbrali v mestnih središčih pred pubi in lokali, ki so od ponedeljka znova odprti, pri čemer večinoma niso nosili zaščitnih mask niti niso upoštevali fizične razdalje. V Rimu je bilo ta konec tedna na delu na tisoče policistov, ki so izvajali nadzor zlasti v priljubljenih četrtih z lokali.

Župan mesta Brescia Emilio Del Bono je po tistem, ko so so se ljudje začeli množično zbirati pred lokali v središču mesta, ki je bilo zaradi pandemije novega koronavirusa močno prizadeto, odredil zaprtje lokalov po 21.30 uri. Podoben ukrep so sprejeli tudi v Perugii. Župan Verone Federico Sboarina pa je odločil, da smejo ljudje do 2. junija alkohol uživati le za mizo. Mladim je očital, da s steklenicami, plastiko in smetmi onesnažujejo mestno središče.

Predsednik severnoitalijanske dežele Lombardije Attilio Fontana je zagrozil z omejevalnimi ukrepi, če prebivalci ne bodo spoštovali previdnostnih ukrepov. Žrtev covida-19 preteklih mesecev ni mogoče enostavno izničiti in tvegati povečanje okužb, je opozoril. Tudi notranja ministrica Luciana Lamorgese je kritizirala obnašanje mladih. "Po dolgem času doma so prekoračili meje, ki so se jih prej držali. Upam, da bo prevladal razum, kajti sedaj moramo biti še posebej previdni," je dejala.

V Italiji bodo v ponedeljek začeli s testiranjem na protitelesa za novi koronavirus, ki bo zajelo 150.000 ljudi. Z raziskavo naj bi ugotovili, kolikšen del populacije je okužen z virusom sars-cov-2 in ali to število sovpada z uradnimi statistikami.

Število smrtnih žrtev koronavirusne bolezni 19 v Italiji je v soboto v primerjavi s petkom še naprej upadlo. V 24 urah je umrlo 119 ljudi v primerjavi s 130 dan prej, je sporočila italijanska civilna zaščita. Od začetka pandemije pred tremi meseci je skupno umrlo 32.735 ljudi. Število aktivno okuženih je padlo pod mejo 60.000 na 57.752.

New York se pobira: občuten upad števila umrlih

V ameriški zvezni državi New York so v zadnjem dnevu zabeležili 84 novih smrti zaradi covida-19, kar je najmanj v enem dnevu od konca marca. Kot je ocenil guverner Andrew Cuomo, je to znak, da so dosegli resnični napredek pri zajezitvi širjenja epidemije. Na vrhuncu epidemije v začetku aprila so v tej ameriški zvezni državi zabeležili tudi do 800 smrtnih primerov dnevno zaradi covida-19. 

V bolnišnicah v New Yoku se zmanjšuje število bolnikov na ventilatorjih, tudi število novih okužb z novim koronavirusom je nižje, je dodal. "To je dobra novica," je dejal Cuomo. V newyorških bolnišnicah se za covidom-19 zdravi približno 4600 ljudi.

Cuomo je sicer v petek izdal nepričakovano odredbo, da dovoli zbiranje do 10 ljudi na javnih mestih. Odredil je odprtje državnih plaž, čeprav z omejenimi kapacitetami. Odpirajo jih tudi lokalne skupnosti na Long Islandu, a le za lokalno prebivalstvo in ne za prebivalce mesta New York.

V ZDA so sicer v soboto zabeležil 1127 novih smrti zaradi covida-19, od začetka epidemije pa po podatkih Univerze Johns Hopkins skupaj 97.048. Doslej so v ZDA potrdili več kot 1,6 milijona primerov okužbe z novim koronavirusom, kar je največ na svetu.

"Ameriški politiki širijo lažne novice o izvoru virusa"

Peking je pripravljen sodelovati v mednarodnih prizadevanjih za ugotovitev izvora novega koronavirusa, je danes izjavil kitajski zunanji minister Wang Yi. Pri tem je poudaril, da se bo moralo to sodelovanje vzdržati vsakršnega političnega vmešavanja

Wang je pri tem obtožil ameriške politike, da širijo lažne novice o izvoru novega koronavirusa, da bi stigmatizirali Kitajsko, kjer se je virus najprej pojavil konec lanskega leta. Ameriški politiki so izkoristili vsako priložnost za napad na Kitajsko, je opozoril ob robu potekajočega zasedanja kitajskega ljudskega kongresa. Seznam "laži in teorij zarote", ki jih ZDA širijo proti Kitajski, je po njegovem vse daljši.

Kot je opozoril, "nekatere politične sile" v Združenih državah Amerike jemljejo odnose med Kitajsko in ZDA za talce in jih potiskajo na rob nove hladne vojne. "Ob opustošenju, ki ga je povzročil novi koronavirus, se po ZDA širi tudi politični virus," je Wang dejal na novinarski konferenci. "Ta politični virus izkoristi vsako priložnost za napad in blatenje Kitajske. Nekateri politiki ne upoštevajo osnovnih dejstev in so si izmislili preveč laži, ki so usmerjene proti Kitajski, in nanizali preveč teorij zarote," je dejal.

S tem se je odzval na očitke predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki ga sicer ni omenil, da je Kitajska izbruh novega virusa v začetku zamolčala ter da ni zadovoljivo sodelovala z mednarodno skupnostjo in na tak način povzročila, da se je virus razširil po svetu, poroča AFP.

V Rusiji največ smrti zaradi novega koronavirusa v enem dnevu

V Rusiji so danes zabeležili rekordno število smrti zaradi novega koronavirusa. Od sobote je umrlo 153 pacientov, ki so zboleli za covidom-19, so danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočile oblasti v Moskvi. V Rusiji je doslej zaradi koronavirusne bolezni 19 umrlo 3541 ljudi. Z novim koronavirusom se je doslej okužilo več kot 344.481 ljudi, ozdravelo pa jih je 113.000.

Po navedbah kriznega centra za soočanje s pandemijo so danes zabeležili 8599 novih primerov okužbe, kar je sicer nekoliko manj kot dan prej.

Število potrjenih smrti zaradi novega koronavirusa je v Rusiji razmeroma nizko. Pred kratkim je več medijev objavilo poročila, da številni smrtni primeri niso vključeni v statistiko, kar pa ruske oblasti odločno zanikajo. Pri tem poudarjajo, da je Rusijo pandemija prizadela kasneje kot druge evropske države.

Rusija zaradi pandemije uvaja elektronsko glasovanje

Volivci v Rusiji bodo v skladu s spremembami ruskega volilnega zakona, ki ga je v soboto odobril predsednik Vladimir Putin, v prihodnje na volitvah in referendumih lahko glasovali elektronsko ali po pošti, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočili iz Kremlja. Nov računalniški sistem, ki bo omogočil elektronsko glasovanje, naj bi bil na voljo po vsej državi in bo omogočal glasovanje na lokalnih in splošnih volitvah, pa tudi na referendumih.

Za zdaj ni jasno, ali bodo možnost elektronskega glasovanja uvedli že na referendumu o ustavnih spremembah, s katerimi naj bi odpravili omejitev števila predsedniških mandatov, kar bi Putinu omogočilo, da na predsedniškem položaju ostane do leta 2036. Referendum je bil predviden za sredino aprila, vendar je bil zaradi pandemije covida-19 preložen. Po poročanju ruskih medijev naj bi referendum izvedli 24. junija.

Zagovorniki elektronskega glasovanja trdijo, da bo ta pripomogel k zajezitvi širjenje novega koronavirusa, saj državljanom ne bo več treba priti na volišča, da bi oddali svoj glas, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Nasprotniki pa opozarjajo, da bi lahko elektronsko glasovanje omogočilo manipulacije, neodvisni opazovalci pa težje odkrili morebitne nepravilnosti. Opozarjajo tudi, da ruske oblasti spremembe uvajajo v času, ko javni protesti zaradi pandemije niso dovoljeni, poroča dpa.

V Rusiji so zaradi epidemije novega koronavirusa preložili referendum, na katerem bi morali Rusi 22. aprila odločati o ustavnih spremembah. Spremembe med drugim povečujejo pristojnosti parlamenta in drugih institucij. Putinu pa omogočajo, da bo za predsednika države lahko kandidiral še dvakrat, torej bi lahko ostal predsednik vse do leta 2036.

Po sedanji ustavi bi se njegov mandat končal z iztekom sedanjega drugega zaporednega mandata leta 2024. Predsednik je bil namreč tudi med letoma 2000 in 2008, sicer pa je 67-letni Putin na oblasti kot predsednik ali premier že dve desetletji.