"Če bi rekel, da me ni presenetilo, bi si izmislil," je v oddaji 24UR ZVEČER na vprašanje, ali ga je preklic epidemije presenetil, dejal predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Janez Tomažič.
"Na eni strani imamo zdravje, ki je neprecenljive vrednosti, na drugi strani imamo revščino, ki ima tudi veliko problemov, in v končni fazi tudi lahko vpliva na zdravje. Nekako moramo biti v ravnotežju med tema dvema skrajnostma. Vesti se moramo skrajno racionalno in pragmatično. Vsi vemo, da moramo zagnati gospodarstvo, da moramo odpreti določene veje javnega življenja, kot je šolstvo. To je nuja."
Največ skrbi je zaradi odprtja meja. Kakšne nevarnosti lahko prinaša? "Trenutna situacija pri nas je dobra, virusa ni veliko. Nevarnost je vnos virusa iz tujine, in to se bo zgodilo. To je dejstvo. Odprtje meje z Italijo je skrb vzbujajoče in do neke mere tudi odprtje meje s Hrvaško," je povedal Tomažič.
Raziskava prisotnosti protiteles v krvi Slovencev kaže, da je prekuženost pri nas zelo nizka. Je nevarnost pri nas zato večja kot v državah, ki so bile bolj prizadete v prvem valu? "Če malo pretiravam in rečem, da če bi se vsi Evropejci držali uredb kot Slovenci, bi bilo v Evropi virusa malo," je odgovoril Tomažič. Dodaja, da prekuženosti ne moremo enačiti z imunostjo. "Ne vemo še, ali to pomeni tudi imunost. Tudi če bi imeli protitelesa pri 50 odstotkih prebivalstva, še vedno ne bi vedeli, ali to pomeni tudi učinkovito obrambo."
Kako se bo epidemija vedla čez poletje? "Vse je odvisno od potovanj in od mešanja ljudi z različnih geografskih območij, predvsem tistih, ki so še vedno žarišča virusa. Če bo tega veliko, bo virus postal spet bolj pandemičen. Bojim se predvsem bolj revnih držav in celin, kjer mislim, da bo virus dobil bolj dolgotrajno domovanje."
Kaj pa nevarnost drugega vala v Sloveniji jeseni? Da je ta nevarnost realna, predvsem vnosa iz tujine, je povedal Tomažič. "Obkroženi smo z virusom in zdaj se odpiramo, nevarnost je predvsem vnos virusa. Predvsem moramo biti pozorni, da bomo to zaznali, da ne bo tihega širjenja virusa v skupnosti. Vemo, da je, če virus vstopi v eno žarišče, druženje olje na ogenj, virus se potem izredno hitro širi." Vsi ukrepi oziroma temeljna zaščita bo morala po njegovih besedah tako še naprej veljati.
Ali lahko do jeseni že računamo na cepivo? "Morda bodo jeseni že izdelana cepiva, glavni problem pa je potem ugotoviti učinkovitost in varnost. Zato so pomembne klinične študije, ki pa so zelo zamudne. To bo glavni problem. Tako da je zelo težko, da bi imeli Slovenci že jeseni na voljo učinkovito cepivo."
KOMENTARJI (630)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.