2429 novih okužb: 'Višji delež pozitivnih lahko pripišemo uvedbi hitrih testov'

Epidemija covida-19 se v državi še ne umirja. Po podatkih vlade so pristojni v torek potrdili 2429 novih okužb. Opravili so 7178 testov. Delež pozitivnih testov je znova višji, in sicer je znašal 33,8 odstotka. 

Če je število pozitivnih testov znova naraslo, pa je za malenkost upadlo število hospitaliziranih v slovenskih bolnišnicah. Tam se zdravi 1285 bolnikov s težjim potekom bolezni, od tega jih 199 potrebuje intenzivno zdravljenje. 88 pacientov so odpustili v domačo oskrbo. 

Umrlo je 57 bolnikov s covidom-19, kar je drugo največje število v posameznem dnevu doslej. Več jih je bilo le 23. novembra, ko je umrlo 59 covidnih bolnikov. 42 oseb je umrlo v bolnišnicah, 15 pa v domovih za starejše. 

Največ okužb doslej je bilo sicer potrjenih 27. oktobra, ko so jih epidemiologi našteli 2611, dan kasneje pa je bilo pozitivnih 2492 odvzetih brisov. 

Kot je na novinarski konferenci pojasnil vladni govorec Jelko Kacin, se je danes ob 16. uri sestala vlada v t.i. 'covid formatu', na sestanku pa je potekala razprava o trenutnih razmerah v državi. Vse odločitve bodo predstavljene jutri, na novinarski konferenci po seji vlade, ki se začne ob 11. uri. 

Po besedah Kacina lahko višji delež pozitivnih testov pripišemo drugačnemu načinu testiranja. Ker hitri testi niso povsem zanesljivi, jih morajo potrditi še s PCR testi, zato je delež pozitivnih pričakovano višji. S hitrimi testi prav tako odkrijejo asimptomatske posameznike, ki jih sicer, ker ne kažejo znakov, ne bi odkrili. 

Imamo pa po državi nova žarišča. Eno izmed teh je Krško, kjer so včeraj potrdili 97 novih primerov, od tega 30 v tamkajšnjem domu za starejše. Porast okužb beležijo tudi v Slovenski bistrici (73), Novem mestu (77), Kopru (66), Idriji, Velenju in Šentjurju. V Ljubljani so odkrili 219 novih primerov, v Mariboru pa 165. 

Po svetu so sicer odkrili že več kot 63 milijonov primerov, največ v ZDA, Indiji in Braziliji, je pojasnila Nuška Čakš Jager z NIJZ. V Evropi imamo 18 milijonov okužb, največ je k tej številki prispevala Rusija. Sicer je v zadnjih dneh vidno nekakšno umirjanje razmer v Evropi, stanje se je namreč izboljšajo v 20 državah EU, med drugim v Franciji, Belgiji, Grčiji, Veliki Britaniji in Italiji. Porast je moč zaznati v baltskih državah in na Madžarskem. 

Pri nas imamo več kot 20.000 aktivnih primerov, stanje pa se najbolj izbojšuje na Gorenjskem. Torkov višji delež pozitivnih testov (v ponedeljek je ta znašal 22 odstotka) gre po njeni oceni morda pripisati uvedbi hitrih testov, pozitivne rezultate katerih pa nato potrjujejo še s testi PCR. 

Na NIJZ zaznavajo velik porast okužb v starostni skupini 85 let in več ter v delovno aktivni populaciji. Zaradi uporabe hitrih testov v prihodnjem tednu sicer pričakujejo porast okužb pri starejših občanih, je pojasnila. Čakš Jager sicer ocenjuje, da veliko prebivalcev še vedno ne spoštuje ukrepov, tudi tistih najbolj enostavnih, kot je nošenje maske. Veliko jih prizna, da na delovnih mestih ne nosijo maske, ne vzdružujejo distance ali pa se preprosto preveč sprostijo, je dejala. 

V DSO se je na novo okužilo 217 oskrbovancev

V vseh domovih za starejše osebe je v torek ozdravelo 133 oseb, na novo se jih je z virusom okužilo 217. Ozdravelo je tudi 64 zaposlenih, 81 se jih je na novo okužilo, od tega 42 zdravstvenih delavcev, je sporočil vladni govorec Kacin. 

Kot je dodal so razmere v socialno-varstvenih zavodih ostale enake, porast okužb pa so opazili med stanovalci DSO. V Ljubljani so jih zabeležili 219, največ v DSO Moste-Polje, in sicer 49. V Mariboru so zabeležili 165 novih okužb, največ v domu SeneCura, kjer so potrdili 28 okužb. V DSO Ilirska Bistrica so zabeležili 23 novih okužb, kar je, glede na to, da je bilo v celotni občini okuženih 32 oseb, zelo velik delež. V DSO Medvode imajo 11, v Krškem pa je od 97 novookuženih 30 oseb starejših občanov. V DSO Ormož so zabeležili 13 novih okužb.

Vincek: Ključno je hitro ukrepanje

Direktorica družbe DEOS Irena Vincek je medtem spregovorila o razmerah v osmih centrih za starejše DEOS. Med njimi so Gornji grad, Medvode, Cerknica, Horjul, Notranje gorice, Cerknica in Topolšica. V prvem valu so v domu v Horjulu zabeležili 20 okuženih stanovalcev in čeprav so dom zaprli za obiske, se niso mogli  izogniti okužbam. Danes pozitivnih stanovalcev ni le v domu Topolšica. Zaposleni so okuženi v vseh centrih.

Okužbe so prišle v vse njihove domove, vendar z manjšim zamikom in nižjim številom. Vzroke za nizko število vidijo predvsem v ukrepih, ki so jih uvedli takoj po prvem valu. V vsakem centru so postavili sive cone. 

Če v centru pride do okužbe poskušajo svoje vire organizirati tako, da na pomoč pošljejo bodisi material bodisi zaposlene tudi iz drugih centrov. Tako so na pomoč priskočili tudi v dom Hrastnik, delno so pomagali tudi v Črni na Koroškem.

Kot najbolj pomembno izpostavljajo hitro ukrepanje, zato so se poleg PCR testov odločili še za hitre teste. V enem primeru so na rezultat PCR testa čakali kar 48 ur, v tem času bi se lahko virus razširil po celotnem domu, na srečo se ni. S hitrimi testi pa so zgodaj začeli odkrivati okužene zaposlene in s tem preprečili njihov vstop v dom. 

Seveda so PCR testi veliko bolj zanesljivi, podajo več informacij, vendar je njihova velika in ključna pomanjkljivost dolgo čakanje na rezultat, kar je za hitro ukrepanje ključno. Zato si pomagajo s hitrimi testi, ki jih uporabljajo že od začetka oktobra. Najmanj enkrat na teden se zdaj testirajo tudi vsi zaposleni. Najhuje bolnim stanovalcem omogočijo stike s svojci, je še dejala. 

Virusu se izognili ne bomo, ključno je biti pripravljen na hitro ukrepanje, je sklenila direktorica. 

V UKC Maribor in UKC Ljubljana enako število hospitaliziranih

V UKC Maribor je število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 enako kot dan prej, in sicer 204. Od tega jih 43 potrebuje intenzivno zdravljenje, kar so trije bolniki manj kot dan prej. Umrlo je 10 bolnikov s covidom-19, skupno število umrlih v mariborskem kliničnem centru se je tako povzpelo na 159. 

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so trenutno hospitalizirani 204 bolniki s covidom-19, od teh jih 43 potrebuje intenzivno zdravljenje. V celjski bolnišnici zdravijo 149 bolnikov, 19 jih zdravijo na oddelku za intenzivno terapijo, sta sporočili bolnišnici. Pripadniki Slovenske vojske pa danes pred infekcijsko kliniko UKC Ljubljana postavljajo šotore, s katerimi bodo izboljšali pogoje za delo.

Zaradi veliko okuženih na Koroškem narašča pritisk na slovenjgraško bolnišnico 

Koroška je že nekaj časa skupaj s Pomurjem v slovenskem vrhu po 14-dnevni pojavnosti novih okužb na 100.000 prebivalcev, zaradi česar se stopnjuje tudi pritisk na oddelek za bolnike s covidom-19 v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Zaradi prezasedenosti so morali v torek od tam štiri bolnike premestiti v bolnišnico v Brežice in na Kliniko Golnik.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so danes dopoldne na oddelku za bolnike s covidom-19 zdravili 54 bolnikov, od teh jih je sedem potrebovalo intenzivno zdravljenje. Med hospitaliziranimi so tudi otroci, so sporočili iz bolnišnice. V domačo oskrbo so v torek odpustili sedem ljudi, štirje bolniki s covidom-19 so umrli.

Povečalo se je tudi število aktivno okuženih zaposlenih. Trenutno je zaradi covida-19 odsotnih 61 zaposlenih v bolnišnici. Kot so v bolnišnici zapisali v današnji objavi, prosijo vse, da spoštujejo preventivne ukrepe in navodila, saj jim s tem pomagajo pri zajezitvi koronavirusne bolezni.

Kustečeva: Šole se bodo odprle, ko bo to varno. Sviz poziva k prioritetnemu cepljenju, več organizacij in posameznikov pa k odpiranju šol

Ker se razmere ne izboljšujejo, je pod vprašajem tudi sproščanje ukrepov. Šolska ministrica Simona Kustec je v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija dejala, da se bodo šolska vrata odprla takrat, ko bo to, z vidika skrbi za zdravje, absolutno varno. 

Vračanje v šole bo potekalo postopoma, je napovedala. Najprej bodo na vrsti učenke in učenci prve triade, potem pa učenci z učnimi težavami. Študenti se v tem koledarskem letu še ne bodo vrnili v predavalnice, je povedala Kustečeva, glede srednjih šol pa je dejala, da se bodo prvi v šole vrnili dijaki 4. letnikov. 

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pa je danes pozval vlado, naj zaposlenim v vzgoji in izobraževanju prioritetno zagotovi možnost brezplačnega prostovoljnega cepljenja proti covidu-19, takoj ko bo ustrezno cepivo na voljo.

Kot so sporočili iz sindikata, je ministrstvo za zdravje kot nosilec priprave krovne in izvedbene strategije cepljenja proti covidu-19 sicer izpostavilo tudi pomembnost nemotenega delovanja šol, a hkrati ob navajanju skupin, ki jih namerava uvrstiti na prioritetno listo za cepljenje, zaposlenih v vrtcih in šolah izrecno ne omeni. 

Medtem je več organizacij in nekaj posameznikov na vlado naslovilo javni poziv k odprtju vrtcev in šol. S tem bi, kot so zapisali, otrokom vrnili kakovostni izobraževalni proces in dobrobiti, ki jim jih prinaša bivanje med vrstniki v šolski skupnosti, zmanjšali pa bi tudi breme, ki ga v času epidemije nosijo ženske.

V pozivu izpostavljajo, da ima šolanje doma hude kratkoročne in dolgoročne negativne posledice za otroke. Otroci posvetijo učenju manj časa, obenem se soočajo s spremenjenimi oblikami interakcije z vrstnicami in vrstniki. Zaprtje šol pa še zlasti prizadene mlajše otroke, otroke z učnimi težavami, otroke s posebnimi potrebami ter otroke iz priseljenskih družin in etničnih manjšin.

Ob tem opozarjajo, da na uspeh vplivajo tudi socialno-ekonomske razmere, v katerih otroci živijo, vključno z različno dostopnostjo do tehnologije, kar povečuje neenakost možnosti otrok za učenje in osvajanje znanja. Povečuje se neenakost socialno-emocionalnih veščin. Socialna neenakost pa se utegne zaradi vse večje socialne vrzeli tako v kognitivnih kot v socialno-emocionalnih veščinah otrok ohranjati in s časom celo povečati ter prenašati na naslednje generacije, menijo.

Izpostavljajo tudi posledice, ki jih ima odločitev za ponovno zaprtje šol in skrajno omejeno delovanje vrtcev za ženske. Ženske so tiste, "ki prevzemajo večje breme te odločitve, ki se kaže tako v povečanem številu obveznosti in večji pojavnosti stresa zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja kot tudi v opustitvi v celoti plačanega dela zaradi skrbi in vzgoje otrok".

Pri tem svarijo pred tudi dolgoročnimi posledicami v obliki povečane plačne vrzeli, stisk in poslabšanja duševnega zdravja žensk, pa tudi večje finančne odvisnosti žensk.

Epidemija covida-19 je ženske po njihovih navedbah v večji meri prizadela tudi iz drugih razlogov. Zaradi karanten je poraslo nasilje v družini, ki v večini primerov prizadene prav ženske in otroke. Ženske pa predstavljajo tudi večino zaposlenih v panogah, ki znatno krčijo svoje storitve oz. so svojo dejavnost morale povsem ustaviti, med drugim še navajajo v pozivu.

Med podpisniki je 22 organizacij, med njimi Ženski lobi Slovenije, Društvo SOS telefon, Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij-PIC in Slovenska filantropija. Poziv je podpisalo tudi 12 posameznikov.