V torek, 13. oktobra, smo v Sloveniji opravili 4902 testa, največ do zdaj, in potrdili prav tako največ primerov okužbe z novim koronavirusom doslej, 707. Delež pozitivnih testov je tako 14,42-odstoten.
Hospitaliziranih je 210 ljudi s covidom-19, 35 jih je na intenzivni negi. V zadnjih 24 urah sta umrli dve osebi. Ševilo vseh aktivnih primerov je 4248.
V Ljubljani je bilo v torek potrjenih okroglih 100 novih okužb, 38 v Kranju, 25 v Domžalah, ena manj v Radovljici, 19 v Škofji Loki, 18 v Novem mestu, 16 na Jesenicah, 15 v Murski Soboti in Velenju, po 14 pa v Grosuplju, Kamniku in Šentjerneju. V Mengšu so potrdili 13 novih primerov, v Brežicah 11, v Ajdovščini in Medvodah pa po 10.
Devet novih primerov okužb so jih odkrili v Novi Gorici in Trbovljah, osem pa v Tržiču in Železnikih. Še sedem novih imajo na Vrhniki in v Zagorju ob Savi, šest pa v Brezovici, Litiji, Mariboru, Ribnici in Sevnici. Pet novih primerov je v Cerkljah na Gorenjskem, Odrancih, na Prevaljah in Ptuju, pa tudi v Šentjurju, Trebnjem in Žireh.
V občinah Bled, Gorenja vas - Poljane, Horjul, Kranjska Gora, Krško, Laško, Mokronog - Trebelno, Ormož, Pivka, Postojna, Slovenj Gradec, Sodražica, Šenčur, Škofljica in Tišina so potrdili po štiri nove okužbe, v občinah Bohinj, Črnomelj, Divača, Dolenjske Toplice, Ilirska Bistrica, Ivančna Gorica, Komenda, Logatec, Mislinja, Moravče, Preddvor, Radlje ob Dravi, Ruše, Slovenska Bistrica, Šempeter - Vrtojba, Škocjan, Šoštanj, Trzin, Zreče, Žalec, Žirovnica in Žužemberk pa po tri.
Občine z dvema novima primeroma so Beltinci, Braslovče, Cerknica, Cerkno, Črenšovci, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Dravograd, Idrija, Juršinci, Kobarid, Kočevje, Kostanjevica na Krki, Ljubno, Ljutomer, Lukovica, Mežica, Mirna Peč, Mozirje, Oplotnica, Puconci, Rače - Fram, Radeče, Slovenske Konjice, Središče ob Dravi, Straža, Šentilj, Tolmin in Vransko. Občine s po enim novim primerom pa Apače, Borovnica, Črna na Koroškem, Dobrepolje, Duplek, Gorišnica, Gorje, Gornja Radgona, Grad, Hoče - Slivnica, Hrastnik, Ig, Izola, Kidričevo, Kuzma, Loška dolina, Majšperk, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Mirna, Moravske Toplice, Naklo, Podlehnik, Poljčane, Ravne na Koroškem, Renče - Vogrsko, Rogašovci, Rogatec, Starše, Šentrupert, Šmarješke Toplice, Šmartno pri Litiji, Štore, Trnovska vas, Velike Lašče, Vipava, Vodice in Vojnik.
14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev narasla že na 202: najbolj 'rdeči' regiji Gorenjska in Koroška
Število pozitivnih primerov na 100.000 prebivalcev v 14-dnevni incidenci je 202,75, je podatke na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 predstavil vladni govorec Jelko Kacin.
Kazalnik je največji v Gorenjski regiji z 266 primeri, sledi Koroška z 261, tej pa Osrednjeslovenska z 230 primeri, a v številkah po regijah še ni današnjih podatkov o vseh pozitivnih.
V primerjavi z dvema sosednjima državama je 14-dnevna incidenca v Italiji 80, na Hrvaškem 104, a sta podatka za dva dni nazaj.
Številčni izračun iz današnjih podatkov o novo okuženih po besedah vodje intenzivnega oddelka infekcijske klinike Matjaža Jereba kaže, da bo čez nekaj dni potrebno 10 odstotkov danes pozitivnih oseb (to je 70 oseb) sprejeti na navadne bolniške postelje, od teh pa 15 na intenzivne oddelke. Zato postaja kritično število postelj, še bolj pa število primerno usposobljenih zdravstvenih delavcev. Teh se testira več, kar še posebej velja za zdravstveno osebje v intenzivnih oddelkih, ki bi jih testirali po posebnem časovnem modelu, ki bi povečal možnosti evidentiranja asimptomatičnih pozitivnih oseb s covidom. Hitri testi niso zanesljivi in jih v splošnem ni možno uporabljati.
Jereb je poudaril, da bodo zdravstveni delavci opravili svoje delo po vesti in po svojih najboljših sposobnostih, a sami v tem boju ne moremo biti uspešni. Uspešna je lahko samo družba kot celota. Posameznik lahko zdravstveni stroki največ pomaga s tem, da spoštuje preventivne ukrepe, po možnosti ostaja doma in se čim manj giblje v javnosti.
Zaradi polne infekcijske klinike bodo v prihodnjih dneh bolnike začeli nameščati na ortopedsko kliniko. Na intenzivnem oddelku infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana trenutno zdravijo 16 bolnikov s covidom-19, ki so kritično bolni, imajo hudo prizadeta pljuča in dihajo s pomočjo ventilatorja. "Nihče ni varen pred covidom-19, najmlajši bolnik na intenzivi je star 42 let in nima kakšnih drugih bolezni," je pojasnil Jereb.
Na izjemen skok okužb se je za oddajo Svet na Kanalu A odzval tudi direktor Klinike Golnik Aleš Rozman. Na vprašanje, kaj nas torej čaka v prihodnjih dveh tednih, je dejal, da nerad napoveduje prihodnost, svoje informacije, kaj se bo dogajalo, pa da dobi iz poznavanja epidemioloških dogajanj. "Če ni nekega učinkovitega ukrepa, to seveda pomeni, da številke raste. Če pa so ukrepi učinkoviti oziroma je upoštevanje ukrepov učinkovito, potem se začne število okuženih zniževati," je dejal.
V primerjavi s tujino ima Slovenija sicer relativno dobro statistiko kar se zdravljenja tiče, beležimo manj smrtnih žrtev. Kaj to pove o našem zdravstvu? "Glede številke - mi še nismo na koncu epidemije, zato počakajmo, kakšne številke bodo," poudarja Rozman. Boji se namreč, da bodo precej slabše, ko se bo vse skupaj zaključilo. "Zdravstvo lahko dobro funkcionira toliko časa, dokler je znotraj svojih kapacitet in geberitov. Ko pa enkrat prestopimo to mejo, se začne vojna medicina - takrat je izid zdravljenja slabši, ne samo za 'koronapaciente', pač pa tudi paciente z drugimi boleznimi."
Ljudje sicer že nekoliko z jezo oziroma strahom poslušajo opozorilo o zapiranju zdravstvenih programov in drugih ukrepih, češ: pol leta se je vedelo, da nas po vsej verjetnosti čaka še drugi val, pa se ni nič storilo glede tega. Kako direktor Klinike Golnik odgovarja na takšne pomisleke? "Če zna kdo izšolati zdravnike in sestre v pol leta, potem smo res nekaj zamudili. Če pa vzamemo to kot dejstvo, da rabimo za enega 'funkcionalnega' zdravnika med šest in deset let, da zna vsaj približno delati - od začetka fakultete, za diplomirano sestro tudi nekje šest let, srednjo medicinsko sestro štiri leta ... potem bo videl, da tega po leta ni bilo zadosti časa, da pripravimo toliko osebja, da bo to lahko obvladovalo," odgovarja Rozman. Kot dodaja, je 'ozko grlo' tukaj osebje in ne toliko oprema, aparature oziroma postelje.
Novi ukrepi torej nedvomno sledijo, a videli smo, da če jih ne upoštevamo, tudi to ne pomaga. Kako optimistično ali pesimistično Rozman torej zre - glede na trenutno klimo - v prihodnost? Ta odgovarja, da je prvi val epidemije nekako vodila stroka in smo imeli, ker nismo natančno vedeli, kaj nas čaka, relativno ostre ukrepe in tudi ljudje so jih zelo spoštovali. "In praktično v dobrem mesecu je prvi val minil, se je ustavil," meni. Drugi val pa po njegovem nekako obvladujejo družbena omrežja in dezinformacije. "In če v ljudeh ni več tega, da bi se ravnali po teh navodilih, da jih ponotranjijo, upoštevajo - ne samo takrat, ko jih gledamo, ampak da sami čutijo, da je treba tako ravnati - potem prihodnost ni prav zelo dobro za nas to zimo," sklene.
Na novi koronavirus pozitivnih pet oskrbovancev DSO Črnomelj
V DSO Črnomelj so vzeli 183 brisov oskrbovancem in 17 brisov zaposlenim. Na covid-19 je pozitivnih pet stanovalcev, prepeljali pa so jih v negovalno bolnišnico Ljubljana. Dom je za obiskovalce do nadaljnjega zaprt, do odvzema kontrolnih brisov pa bodo stanovalci omejeni na bivanje v sobah (predvidoma en teden). Kot so še zapisali v črnomaljskem domu starejših, oskrbovancem omogočajo komunikacijo s sorodniki preko telefona in v sobah izvajajo različne prostočasne dejavnosti.
V Centru za starejše Murska Sobota, ki je enota Doma starejših Rakičan, so po enem tednu brez novih okužb pri ponedeljkovem testiranju potrdili nove okužbe pri devetih stanovalcih. Pri zaposlenih nove okužbe niso bile potrjene. Danes imajo skupno 38 okuženih z novim koronavirusom. V Splošni bolnišnici Murska Sobota pa so za STA povedali, da zdravijo 15 bolnikov s koronavirusno boleznijo. V sivi coni dva, v rdeči 11 in na posteljah za intenzivno nego dva bolnika.
Po podatkih Covid-19 Sledilnika so prve primere potrdili tudi v DSO Kranjska gora.
Kateri ukrepi sledijo?
Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je sicer že sinoči v oddaji 24UR ZVEČER izpostavil, da zapore, kot smo jo imeli spomladi, ne načrtuje nihče. "Konec koncev imamo regije. Nekatere imajo bistveno boljše rezultate kot druge, zato je prav, da tam nekaterih ukrepov ne uveljavljamo," je dejal.
Zadnja faza oranžnega paketa sicer (vsaj v načrtu) pomeni zaporo oziroma karanteno posameznih občin ali regij, splošno prepoved obiskov v bolnišnicah in zavodih, zaprtje gostinskih lokalov, zaprtje fitnes centrov in športnih objektov za amaterje, omejitev delovanja frizerskih in kozmetičnih salonov na eno stranko na prostor, prepoved vseh javnih in kulturnih prireditev ter verskih obredov in porok v posameznih občinah ali regijah ter zaprtje nenujnih zdravstvenih in zobozdravstvenih dejavnosti.
Omenjeni ukrepi iz tretje faze oranžnega paketa so zadnji, ki nas ločijo od rdeče faze in vnovične razglasitve epidemije. Kriterija za 1. paket rdeče faze pa sta 250 hospitaliziranih in 50 ljudi na intenzivnem oddelku.
Kaj pa šole, verski obredi, saloni in fitnesi?
Še vedno je cilj, da se šola dogaja v šolah, dokler je to mogoče, je vladni govorec zatrdil na vprašanje o šolanju na daljavo. Za zdaj velja, da poskušamo šolo nadaljevati na takšen način kot do zdaj, z dodatnimi ukrepi, ki bi preprečili vdor virusa v šole, je pojasnil. Premier Janez Janša je sicer nekaj po 21. uri sporočil, da se je vlada odločila za pouk na daljavo za višje razrede osnovnih šol in srednje šole - vsaj do konca počitnic.
"Osebno mislim, da bodo mnogi, ki ukrepom nasprotujejo, ob številkah, s katerimi bomo soočeni, sami ugotovili, da so pogoji za nadaljevanje dejavnosti v določenih panogah izjemno omejeni," pa je Kacin komentiral kritike nekaterih izvajalcev določenih dejavnosti, ki so pozvali vlado, da njihove dejavnosti izvzame iz ukrepov ali jim povrne stroške neopravljanja dejavnosti.
Na vprašanje, ali bi lahko začasno prepovedali verske obrede, je dejal, da je to tudi eden izmed ukrepov, ki bi ga lahko uvedli, a je vse odvisno od celovite razprave na vladi: "Če pa uporabim prispodobo, pa bi rekel, da če je vojna, je vojna za vse."
Kot je dejal, je še najmanjši problem omejitev na eno osebo v salonih in fitnesov, saj se dejavnost še vedno lahko izvaja." Ko imamo asimptomatično osebo, ki kuži vse naokoli, smo bitko izgubili in tega je bilo doslej že preveč," je sklenil ob misli, da moramo razbremeniti bolnišnice.
Kacin je na današnji novinarski konferenci sicer predstavil tudi različne odločitve članic EU. V prvi vrsti so države sprejele načelni dogovor o priporočilih, vezanih na usklajen pristop do omejevanja prostega gibanja pri prehajanju meja med pandemijo. Dogovorile so se, da mora biti vsakršno omejevanje svobodnega gibanja za zaščito javnega zdravja sorazmerno, nediskriminatorno in začasno. Odpraviti pa ga je treba, takoj ko epidemiološke razmere to dopuščajo.
Sklenjeno je bilo, da morajo države članice sprejem ukrepov načrtovati 48 ur vnaprej, če je možno, preden ti stopijo v veljavo, in da je javnosti potrebno ukrepe napovedati 24 ur vnaprej.
Države so se tudi zavezale, da bodo vsak teden Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) posredovale podatke o številu novih primerov, številu testov in odstotku pozitivnih testov na 100.000 prebivalcev v preteklih 14 dneh. Na podlagi teh podatkov bo pripravljen in tedensko osvežen zemljevid regij v EU, ki bodo glede na tveganost obarvane zeleno, oranžno, rdeče ali sivo, s čimer bo celotna Unija vzpostavila enoten koronski semafor.
KOMENTARJI (4027)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.