Uradni podatki za torek kažejo, da je število novookuženih znova naraslo. Če je bil v ponedeljek delež pozitivnih testov 23,27-odstoten, tokrat znaša 27,61. V torek so tako potrdili 2226 okužb z novim koronavirusom, pristojni pa so opravili 8063 testov. V bolnišnici se trenutno zdravi 1297 bolnikov s težjim potekom bolezni, na intenzivni negi pa sta 202 pacienta.
V domačo oskrbo so sicer iz bolnišnice odpustili 113 bolnikov, umrlo pa je 43 ljudi. V bolnišnici je umrlo 31 pacientov, 12 pa v domovih za ostarele. 24 umrlih je oskrbovancev domov za starejše, je povedala državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič.
Vlada v pripravo izhodne strategije za sproščanje protikoronskih ukrepov
Vlada pričakuje, da bodo svetovalna skupina za covid-19 in vladni resorji podrobneje čim prej uskladili korake v smeri sproščanja ukrepov, ko bo epidemiološka slika to dopuščala. Pri tem želi upoštevati različne epidemiološke razmere po posameznih statističnih regijah, če bo to le mogoče, je sporočil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.
Ob tem je Kacin na dopoldanski novinarski konferenci opozoril, da epidemiološke razmere še ne vlivajo optimizma, saj da številke okuženih z novim koronavirusom in zasedenost bolnišničnih postelj ostajajo visoke. Izhodna strategija bo temeljila na načrtu sproščanja, ki bo omogočal ukrepanje v obratni smeri kot ob začetku drugega vala, je še pojasnil. Vlada bo nadaljnjih korakih o ukrepih sicer odločala na četrtkovi seji.
Po besedah vodje svetovalne skupine za covid-19 Bojane Beović novi koronavirus še vedno v veliki meri kroži med prebivalstvom, razmere pa se še ne izboljšujejo, zato bo skupina vladi ta teden predlagala podaljšanje veljavnih ukrepov. O morebitnih spremembah bi se lahko pogovarjali šele takrat, ko bodo nazadnje sprejeti ukrepi pokazali učinek – to je proti koncu tega tedna, je ocenila.
"Zelo verjetno v Sloveniji nismo vzpostavili splošne zavesti, da je treba okužbo obvladati. To ni naša skupna naloga, vsaj tega ni občutiti, vsaj prek objav v medijih, v katerih je približno uravnoteženo, da se moramo vsi ukvarjati z epidemijo in problemi vsakega posameznika, ki jih ima zaradi epidemije, ampak jih ima zato, da bi obvladali virus," je Beovićeva povedala v izjavi za medije. "Ljudje se pritožujejo, da so izgubili službe, ampak ne vedo, da je to neposredno povezano z zasebnimi druženji, ki jih še vedno imajo," je dodala.
"Če ukrepe sprostimo, bomo imeli v trenutku izjemen porast okužb. Nobenega manevrskega prostora nimamo, da bi ukrepe sproščali. Če krivulje ne bomo obrnili navzdol, bomo tedne živeli z ukrepi in s takim številom bolnikov v bolnišnicah, kot jih imamo, ki komaj omogočajo dostojno obravnavo," je opozorila.
Virus se najbolj širi na delovnih mestih
Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager je na dopoldanski novinarski konferenci povedala, da imamo trenutno v državi že več kot 20.000 aktivno okuženih, plato pa še kar nekako vztraja. Pri anketiranju oseb, ki so bili pozitivni na testu, epidemiologi ugotavljajo, da ti bistveno prej kontaktirajo zdravnika in se hitreje odpravijo na testiranje. V vseh slovenskih regijah sicer, razen v osrednjeslovenski in gorenjski regiji, beležijo porast okužb. Največ jih je med delovno populacijo, pa tudi med starejšimi v DSO.
Čakš Jagrova je tokrat spregovorila tudi o možnih virih okužbe. Na podlagi anektiranja okuženih, ki je bilo opravljeno v obdobju med 16. in 22. novembrom, so pripravili seznam najverjetnejših lokacij prenosa virusa. Seveda je vire okužb težko določiti, zato so to le okvirne ocene. Kot najverjetnejši vir okužbe z novim koronavirusom je delovno mesto navedla četrtina od skupno 10.205 ljudi, ki so jih anketirali. Sledile so osebe, ki ne vedo, kje bi se lahko okužile.
Kot je pojasnila, je visok tudi delež tistih, ki so se okužili v družini oz. v skupnem gospodinjstvu. Ta presega 20 odstotkov. V domovih starejših občanov in socialnovarstvenih zavodih pa se je najverjetneje okužilo 15 odstotkov. So pa v njihovih anketah kljub ukrepom o omejitvah zbiranja nekateri priznali tudi, da so se najverjetneje okužili na zasebnih druženjih. Prav tako jim ljudje velikokrat povedo, da se zaščitni ukrepi ne izvajajo tako, kot bi želeli. Veliko je po njenih besedah podatkov, da so lahko vir okužbe kratki odmori in čas za malico, ko se ljudje sprostijo in manj upoštevajo preventivne ukrepe, kot je vzdrževanje razdalje, nošenje mask, razkuževanje.
Izjemno pomembno je tudi prezračevanje delovnih prostorov, da ljudje ne hodijo bolni na delo in da delajo od doma tam, kje delovni proces to dovoljuje, je poudarila Čakš Jagrova.
Kot je dejala, je sicer izjemno težko dokončno potrditi, kje je bil vir okužbe oz. kje se je nekdo okužil. Njihovi podatki temeljijo na odgovorih vprašanih, sama ocenjuje, da večina pove po resnici, kar nakazuje tudi dejstvo, da je vendarle določen odstotek ljudi priznal, da so se družili.
V UKC Maribor minuli vikend rekordno število sprejemov
Predstojnik urgentnega centra UKC Maribor dr. Gregor Prosen pa je na novinarski konferenci spregovoril o težkih razmerah, s katerimi se soočajo v mariborski bolnišnici. Minuli konec tedna so dosegli rekordno število sprejemov – tako na navadnem kot na oddelku intenzivne nege. "Z nedelje na ponedeljek je bilo hospitaliziranih 218 bolnikov celokupno. Od tega rekordnih 47 na oddelku intenzivne terapije ob celokupnih zmožnosti intenzivne terapije 48 postelj. Skupno je bilo hospitaliziranih celo 20 bolnikov več od uradnih zmogljivosti," je povedal.
Prav tako so velik dodaten priliv pacientov zaznali v mariborskem urgentnem centru. "Samo v sivi coni (del urgentnega centra, ki obravnava tiste z znano okužbo ali zelo verjetno okužene) smo v ponedeljek obravnavali 50 pacientov." Takšen prliv novih bolnikov jih je negativno presenetil, zdravstveno osebje pa je ob vseh naporih že precej utrujeno, je dodal. Nekaj pacientov so bili zaradi prezasedenosti primorani premestiti v druge bolnišnice po državi, in sicer v Ljubljano, na Ptuj in v Izolo.
Prosen ne ve, čemu bi lahko pripisali takšen priliv novih bolnikov minuli konec tedna, saj se je že zdelo, da so na zeleni veji. "Nekako se vseeno ponuja neka logična razlaga, da je bilo dobrih 10 dni pred tem martinovanje in številni dogodki okoli tega," je dejal. S strahom pogleduje v veseli december, zato je državljane pozval k upoštevanju vseh samozaščitnih ukrepov. "Upam, da veselemu decembru ne bo sledil žalostni januar", je dodal.
"Vsi pacienti s covidno boleznijo, ki imajo hujši potek, definitivno pa vsi, ki potrebujejo kisik, so lahko bili sprejeti," je še pojasnil. Drugače pa je pri bolnikih, ki nimajo covida-19. Tu je prag na žalost višji, je priznal. Za zdaj jim uspe obravnavati vse bolnike, ki so v neposredni življenjski nevarnosti, drugi sprejemi pa so omejeni.
V urgentnem centru so sicer že preizkusili kar nekaj hitrih antigenskih testov, ki pokažejo rezultat v nekaj minutah. Prosen je opozoril na razlike v kakovosti in učinkovitosti.
V SB Slovenj Gradec so zmogljivosti za covid bolnike zapolnjene
Medtem so vse zmogljivosti na oddelku za bolnike s covidom-19 v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec zapolnjene. Trenutno tam zdravijo 57 bolnikov, od tega jih je osem na intenzivnem zdravljenju. Na navadnem oddelku z bolniki, ki prebolevajo covid-19, je povprečna starost 73 let, 67 odstotkov vseh pa je moških. Večina bolnikov na navadnem oddelku oz. 88 odstotkov ima več kot tri pomembna spremljajoča kronična obolenja, so sporočili iz bolnišnice.
Tudi med bolniki na oddelku za intenzivno zdravljenje prevladujejo moški, teh je 62 odstotkov, povprečna starost bolnikov pa je 67 let. Tudi med temi bolniki jih ima 62 odstotkov več kot tri pomembna spremljajoča kronična obolenja, so navedli v bolnišnici.
V bolnišnici ponovno beležijo povečano število okužb med zaposlenimi, saj je trenutno odsotnih kar 53 zaposlenih. V koroški bolnišnici so sicer v torek testirali 87 oseb s sumom na okužbo z novim koronavirusom in ob tem potrdili 20 okužb
KOMENTARJI (2158)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.