V četrtek potrdili 1508 novih okužb, umrlo 38 bolnikov s covidom-19

Kot kažejo vladni podatki, smo včeraj potrdili 1508 novih primerov okužbe z novim koronavirusom. Ob 5762 odvzetih brisih to predstavlja dobrih 26 odstotkov pozitivnih testov. V slovenskih bolnišnicah se je v četrtek zdravilo 1199 bolnikov s covidom-19, od tega 200 na intenzivni negi.

Umrlo je 38 bolnikov s covidom-19. V domačo oskrbo pa so jih odpustili 79.

Doslej je bilo v Sloveniji potrjenih 52.378 okužb z novim koronavirusom, skupaj je umrlo 724 covidnih bolnikov. Trenutno je aktivnih 19.862 primerov, 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev je 948, pa kažejo podatki Covid-19 Sledilnika.

Kot je na dopoldanski novinarski konferenci dejal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin, se širjenje virusa v populaciji upočasnjuje, a "razmere v bolnišnicah še vedno kažejo časovni zamik od pozitivnih sprememb in ostajajo zelo resne". Dodal je, da je spodbudno, da število R še vedno vztraja pod 1 in spremenjen način testiranja na gibanje R oziroma na njegovo zniževanje ni vplival. "Drugače povedano: 10 na novo okuženih okuži le še 9 drugih," je pojasnil Kacin.

Vodja oddelka za intenzivno terapijo na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matjaž Jereb pa je opozoril, da ne glede na ocene, da smo v Sloveniji dosegli vrh v drugem epidemičnem valu, še ni razloga za sproščenost ali sproščanje sprejetih ukrepov. Poudaril je, da so razmere v bolnišnicah kritične - tako na navadnih oddelkih kot na intenzivnih. 

V tem epidemičnem valu so sicer po celi državi uspeli znatno povečati število bolnišničnih postelj za covidne bolnike - trenutno je na voljo nekaj več kot 200 intenzivnih postelj, kar v tem trenutku zadošča. A se ves čas gibljejo na meji obvladljivosti razmer. Tako sicer lahko organizirajo do 250 intenzivnih postelj, a so s tem možnosti izčrpane.

Težave so tako v prostorskih omejitvah, kot v negovalnem kadru. Dodaten problem je, da zboleva zdravstveni kader. Tako trenutno covid-19 preboleva 265 zaposlenih v UKC Ljubljana, prevladuje negovalno osebje. Po Jerebovih besedah sicer spremljajo podatke, kje naj bi se zaposleni okužili, a včasih natančna ocena ni možna. "Ocenjujemo pa, da se je večina okužila ob socialnih stikih doma, ne na delovnem mestu," je povedal.

"Potencialno pomanjkanje postelj, stalni pritisk in nepredvidljivost predstavlja dodatno frustracijo za zdravstveno osebje, ki je izčrpano," je dodal vodja intenzivnega oddelka ljubljanske infekcijske klinike. Dodatne težave, s katerimi se bodo v prihodnje soočali tudi mnogi zaposleni v UKC, pa so, kako po ustavitvi javnega potniškega prometa priti na oziroma z delovnega mesta. Kot je dejal, bo pri tem treba najti optimalnejše rešitve.

Ker po opozorilih Jereba epidemija še ni končana in so razmere v bolnišnicah dejansko zaskrbljujoče oziroma kritične, je pozval prebivalce k spoštovanju ukrepov za zamejitev epidemije. Poudaril je, da bomo lahko samo skupaj obvladovali situacijo in z upoštevanjem ukrepov vseh prebivalcev preprečili širjenje okužbe.

Trenutno je smrtnost covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih okoli 15-odstotna, to je manj kot v prvem epidemičnem valu, ko je bila 30-odstotna. A kot je poudaril, imajo v UKC Ljubljana trenutno 63 kritično bolnih, večina je priklopljena na aparate in pri nobenem ne morejo napovedati razpleta zdravljenja.

Na vprašanje o primerjavi med gripo in covidom-19 pa je dejal, da neposredna primerjava teh bolezni ni možna. Ocene glede smrtnosti so sicer različne, a nedvomno je, da je smrtnost zaradi covida-19 vsaj desetkrat višja kot pa pri gripi. "Desetkrat višji je tudi sprejem covidnih bolnikov v enote za intenzivno terapijo," je še dodal.

V sredo se je v bolnišnicah sicer zdravilo največ bolnikov s covidom-19 do zdaj - 1210 (18 več kot dan prej), med njimi 200 na intenzivni negi (dva manj kot dan prej).

Na popoldanski novinarski konferenci pa je sekretarka iz direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Doroteja Novak Gosarič povedala, da bo cepivo po najboljšem scenariju v Sloveniji na voljo decembra. Najprej bodo cepili rizične skupine prebivalstva - glede na starost, kronična obolenja, zdravstvene delavce in druge, zaposlene v ključni infrastrukturi.