Delež pozitivnih v sredo 28,85-odstoten, umrlo 49 ljudi

Pristojni so v sredo opravili 6410 testov in potrdili 1849 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih tako znaša 28,85 odstotka. V bolnišnicah je 1258 bolnikov, 189 jih je na intenzivni negi. Iz bolnišnic so včeraj odpustili 97 oseb, umrlo pa jih je 49. 

Glede na število novih okužb na včerajšnji dan negativno izstopajo naslednje občine: Brežice 30, Celje 45, Dravograd in Ivančna Gorica 22, Koper 23, Krško znova veliko, 31, Laško 24, Lenart 23, Murska Sobota 21, Novo mesto 42, Polzela in Slovenj Gradec 33, Ptuj 35. Najbolj izstopata Slovenska Bistrica s kar 68 okuženimi in Šentjur s 55. Izpostaviti velja še Velenje s 34 novimi okužbami in Žalec s 30. V Ljubljani je bilo novih okužb 169, v Mariboru pa 84, je na današnji jutranji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 povedal vladni govorec Jelko Kacin.

Včerajšnji podatki kažejo, da se je pritisk na bolnišnice morda vendarle rahlo zmanjšal v primerjavi s preteklimi tedni, je bil optimističen Kacin. Včeraj je bolnišnično oskrbo potrebovalo 1258 pacientov s covidom-19, kar je 24 manj kot v torek. Intenzivno nego je potrebovalo 189 bolnikov, devet manj kot v torek.

Epidemiološke razmere so trenutno najslabše v Posavju, saj pojavnost okužb z novim koronavirusom močno presega tisto na ravni države, je na popoldanski tiskovni konferenci pojasnila namestnica vladnega govorca za covid-19 Maja Bratuša. Direktorica Splošne bolnišnice Brežice Anica Hribar pa je med težavami, s katerimi se soočajo, izpostavila predvsem kadrovsko podhranjenost. 

Hribarjeva je povedala, da so od 12. oktobra, ko so v bolnišnici organizirali covidni oddelek, pa do srede na njem obravnavali 208 bolnikov, med njimi enega otroka in dve porodnici. Danes na tem oddelku zdravijo 43 bolnikov, od tega dva na intenzivni terapiji. Povprečna starost bolnikov je 77 let, trenutno pa zdravijo 13 bolnikov iz domov za starejše občane.

V bolnišnici je sicer 370 zaposlenih, doslej pa je za covidom-19 zbolelo 29 uslužbencev, 24 jih je bilo v izolaciji ali jim je bila odrejena karantena. Vsak kadrovski izpad za tiste zaposlene, ki ostanejo v službi, pomeni izjemno dodatno obremenitev, saj se že sicer soočajo s kadrovsko podhranjenostjo. V bolnišnici je namreč zaposlenih osem zdravnikov internistov, trije specializanti interne medicine in en zdravnik urgentne medicine. Podobno je z medicinskimi sestrami. Na internem oddelku jih je zaposlenih 30, od tega 10 diplomiranih in 20 srednjih. Kadrovski problem rešujejo tako, da se v delo covidnih oddelkov vključujejo tudi specializanti drugih specialnosti, je pojasnila.

Število postelj so iz začetnih 15 v brežiški bolnišnici povečali na 45, kar predstavlja kar 40 odstotkov vseh postelj za akutno obravnavo bolnikov na vseh oddelkih.

Psiholog Trušnovec: Od pokojnih se lahko poslovite tudi simbolično na nekem skupnem kraju

Na popoldanski tiskovni konferenci je sodeloval tudi psiholog Žarko Trušnovec, ki je spregovoril o žalovanju v teh nenavadnih časih, ko se od pokojnih lahko poslovijo res samo najbližji, ne pa vsi, ki bi si to želeli. Opozoril je tudi na otroke, ki se bodo morda prvič soočili s smrtjo.

Otroci, ki izvejo za smrt nekoga, ki so ga poznali, po besedah Trušnovca zaslužijo pošteno informacijo in pravi pristop v smeri, da se to "njim z malo sreče ne bo zgodilo še dolgo časa". Ni pa potrebno, da starši novice o epidemiji vpričo otrok poslušajo ves dan. Da se z njimi seznanijo, namreč zadostuje že njihovo spremljanje enkrat v dnevu, je dejal.

Ker bodo otroci v času epidemije lahko imeli tudi kakšno izkušnjo o smrti, je po besedah psihologa pomembno, da se ob ponovni vrnitvi v šolah ne skuša takoj loviti zamudo pri obravnavi snovi, pač pa se opravi tudi pogovor o tem, kako se počutijo in kakšne izkušnje so doživeli v času pouka na daljavo.

Spregovoril je tudi o tem, kako naj ravnajo tisti, ki se soočijo s smrtjo sodelavca ali prijatelja, od katerega se zaradi ukrepov ob epidemiji niso mogli posloviti. V tem primeru pojdimo na nek skupni kraj in se od njega poslovimo z rožo ali svečo ali dejanjem humanitarnosti, je svetoval.

Povedal je še, da je imel v času prvega vala epidemije telefon za civilno zaščito in osnovno šolo. "Takrat je bilo v dveh mesecih okoli 230 klicev, v drugem valu pa do zdaj okoli 130. V prvem valu so bili predvsem klici, v katerih so ljudje želeli informacije, zdaj pa se pojavljajo tudi klici, ki izražajo resno stisko, med njimi tudi klici glede žalovanja," je dejal.

Magajnejeva: Za širjenje okužb so kriva druženja

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne je na dopoldanski tiskovni konferenci povedala, da razmere glede novookuženih in razmere v bolnišnicah ne dopuščajo sproščanja ukrepov in tudi ni bila sprejeta odločitev o kakršnemkoli zaostrovanju ukrepov. Spomnila je na včeraj sprejet odlok vlade, po katerem so od sobote obvezne zaščitne maske, šal ali ruta kot zaščita čez nos in usta nista več dovolj. 

Na vprašanje, čemu pripisuje dejstvo, da število okužb ne upada, je odgovorila, da so še vedno kriva druženja. "V Sloveniji je bilo uvedenih veliko ukrepov, a popolnega 'lockdowna' nismo imeli. Zavedamo se, da druženja niso bila samo na delovnih mestih in pri prehajanju med občinami. Vsekakor je prihajalo do nekih druženj, ki so pomenila razsloj virusa v splošni populaciji."

Glede cepljenja je povedala, da bo mogoče interes zanj izraziti preko različnih poti, in sicer ne samo preko spletne aplikacije ministrstva za javno upravo na portalu e-uprava, kjer je to že mogoče narediti, ampak bo to v prihodnje mogoče tudi preko običajnih poti - preko cepilnih mest, ki bodo vzpostavljena, in tudi širše pri izbranih zdravnikih. Po njenih besedah je Slovenija pripravljena na sprejem prvih odmerkov cepiv, ki jih pričakuje  že pred novim letom ali pa v začetku prihodnjega leta. V prvi fazi bo cepivo v omejeni količini in bo namenjeno najbolj ogroženim. Cepilni centri bodo v največ šestih bolnišnicah, cepilna mesta pa bodo v vseh zdravstvenih zavodih, kjer bodo ta cepljenja izvajali, in v DSO. Posebnih izobraževanj kadra za cepljenje ne izvajajo, saj so naše zdravstvene ekipe za to že usposobljene.

Na ministrstvu po njenih besedah iščejo tudi možnosti glede koriščenja presežkov ur in dopusta za zdravstvene delavce in njihove sodelavce, pri katerih so bile zaradi zagotavljanja zadostnega števila kadrov uvedene omejitve. Na pobudo različnih skupin v tem trenutku iščejo možnosti, kako bo urejeno koriščenje, kar bo predvidoma znano v prihodnjih dneh. "Zavedamo se namreč, da pri zdravstvenih delavcih prihaja do preobremenjenosti in da tudi oni potrebujejo primeren počitek," je dejala. 

Zaradi večjega števila dostopnih testov in bolj dostopnega testiranja ter uvajanja hitrih testov na novi koronavirus se tudi nekoliko spreminja način obveščanja testiranih, je še pojasnila. Do zdaj je večina testiranih informacijo o rezultatu dobila od svojega zdravnika ali vstopne točke, kjer so bili testirani, v prihodnje pa bo način avtomatiziran in bo testirani rezultate prejel preko SMS-sporočila od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Obvestilo bo dvostopenjsko, izvedeno na način, ki bo zagotovljal varnost. Tako bo treba na podlagi prvega sms-sporočila vnesti podatek, ki je znan samo prejemniku, nato pa bo ta dobil sms z izvidi testa. Izvide testov bo sicer še naprej mogoče spremljati tudi tudi preko portala E-zdravje. Za tiste, ki ne želijo uporabljati nobenega od omenjenih dveh načinov, bo še vedno na voljo tudi sporočanje preko vstopnih točk oz. zdravnikov, je povedala.

Dva razpisa javnih del za reševanje kadrovske stiske socialnovarstvenih zavodov in bolnišnic

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič pa je opisala aktualne razmere glede okužb v domovih starejših. Kot je povedala, je na novo ozdravelo 39 zaposlenih in 104 stanovalci. Skupaj je tako v drugem valu epidemije ozdravelo 4235 stanovalcev in skoraj 2000 zaposlenih. Na novo okuženih v domovih za starejše je bilo v sredo 106 stanovalcev ter 68 zaposlenih, 22 stanovalcev pa je umrlo. 

Od ponedeljka v domovih starejših enkrat tedensko izvajajo hitre teste. Okrog 50 domov te izvaja z lastnimi kadri, ostali s pomočjo zdravstvenih domov in mobilnih enot. Za omejevanje kadrovske stiske v domovih starejših so v četrtem protikoronskem zakonu namenili približno 26 milijonov evrov, s katerimi so od avgusta do oktobra sklenili skoraj 400 novih pogodb o zaposlitvi v domovih.

O možnosti obiskovanja stanovalcev v domovih se odloča vsak dom posebej. "Naše navodilo je, da je, če so obiski dovoljeni, treba upoštevati vse ukrepe, ki jih je predpisala vlada." Apelirala je tudi na svojce, naj tega ne storijo, če obstaja možnost, da so okuženi. 

V sredo in danes so sicer na ministrstvu za delo objavili dva razpisa za opravljanje javnih del za omejevanje kadrovske stiske v socialnovarstvenih zavodih in bolnišnicah, je izpostavila Ribičeva. Gre za skupaj 4950 novih zaposlitev v skupni vrednoti 19 milijonov evrov.

Javno povabilo za 950 dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih in bolnišnicah so na ministrstvu za delo objavili v sredo. Prijave nanj bodo mogoče od 16. decembra, program pa je vreden štiri milijone evrov. Predvideva samostojnejše delo javnih delavcev, s katerim bi lahko razbremenili redno zaposlene.

Drugo povabilo za javne delavce so objavili danes. S tem nameravajo v delo vključiti 4000 oseb, projekt pa je vreden skoraj 15 milijonov evrov. "Namen javnih del je predvsem premagovanje kadrovske stiske, razbremenitev obstoječih zaposlenih, možnost omogočanja zaposlenim koriščenja tudi letnega dopusta in prepotrebnega počitka in pa seveda reševanja dolgotrajno brezposelnih oseb, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje," je dejala.

Že sedaj 134 oseb mesečno v domovih opravlja delo preko javnih del, opravljenih je bilo tudi preko 5000 ur začasnega in občasnega dela ter skoraj 73.000 ur dela študentov in dijakov, je povedala Ribičeva.

Po njenih besedah kadrovske okrepitve potrebuje tudi Zavod RS za zaposlovanje. Na vladi so v sredo potrdili tudi kadrovski načrt za 31 novih zaposlitev na zavodu. Kot je navedla, je zavod do 8. decembra prejel skoraj 160.000 vlog delodajalcev, rešili pa so praktično vse vloge za čakanje na delo po četrtem protikoronskem paketu zakonov in približno 75 odstotkov vseh vlog po petem protikoronskem paketu. Do sedaj je bil povprečni čas njihovega reševanja 14 dni, po sprejemu sedmega protikoronskega paketa pa bo po besedah Ribičeve še krajši.

Državna sekretarka je vse delavce in delodajalce pozvala, naj čim več delajo od doma. Delodajalce, ki imajo na delovnem mestu veliko delavcev pa je pozvala, naj naredijo revizijo ocene tveganja ter koronavirus opredelijo kot novo tveganje in določijo, na kakšen način se okužba preprečuje ter s tem seznanijo zaposlene.