V četrtek smo v Sloveniji opravili 5673 testiranj, delež pozitivnih je bil 27,25-odstoten, in tako nižji kot dan pred tem, ko je znašal 30,33 odstotka. Potrdili smo 1546 novih primerov okužbe s koronavirusom.
Hospitaliziranih je 1254 obolelih, 201 pacient se zdravi na intenzivni negi. Število hospitalizacij se je tako nekoliko povišalo, na drugi strani pa se na intenzivni negi zdravijo štirje manj. "To je sporočilo, ki smo ga zelo želeli, upajmo, da se bo tako nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh," je na novinarski konferenci vlade dejal vladni govorec Jelko Kacin.
V četrtek je za posledicami okužbe s covidom-19 umrlo 31 ljudi, kažejo podatki Sledilnika. Gre za precej manjše številke od preteklih dni, ko se je število dnevnih smrti povzpelo na 45.
Nove okužbe v domovih za starejše
Tudi v četrtek se je povečalo število okužb v domovih za starejše, tako med oskrbovanci kot med zaposlenimi. Med stanovalci so potrdili novih 250 primerov, aktivno okuženih je trenutno 2510 stanovalcev. Skupaj se je v drugem valu epidemije okužilo že 4424 oskrbovancev domov. Okužbe med zaposlenimi so se povišale za 81, aktivno okuženih pa je tako že 905 zaposlenih, je predstavil Kacin.
Carotta: Število hospitalizacije se ne povečuje več, a sistem je povsem obremenjen
Število hospitalizacij se ne povečuje več. "To je luč na koncu tunela," je povedal koordinator za covidne bolniške postelje pri MZ Robert Carotta. A opozoril je, da "številke ne odražajo realne vojne, ki se bije v bolnišnicah. Sistem je povsem obremenjen." Epidemija se še ne umirja, situacija ostaja napeta, je dodal.
Zdravstveni sistem je na robu zmogljivosti, nenadnega porasta bolnikov si ne moremo privoščiti. "Dejstvo je, da kakšnega sunkovitega vala slovensko zdravstvo ne bo zdržalo."
Zaznavajo tudi vedno manj premestitev med bolnišnicami, kar nakazuje na to, da bolnišnice zmorejo oskrbeti bolnike na svojem območju.
Carotta ocenjuje, da se bo število hospitalizacij začelo postopoma zmanjševati v prihodnjem tednu, vrh drugega vala pa predstavljajo trenutne številke. Kljub temu da so v četrtek v bolnišnice na novo sprejeli 110 covidnih bolnikov, je po njegovih besedah pomembna krivulja oz. trend števila hospitalizacij, ki ne raste. Carotta pričakuje, da bo ta krivulja postopno padala, a "nikakor ne moremo računati, da bi število hospitalizacij nenadoma padlo", saj covidni bolniki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici dalj časa.
Spregovoril je tudi o stanju v jeseniški bolnišnici, kjer je zaposlen. "Stanje kontroliramo, ampak smo na zgornjem robu zmogljivosti, tako kot v večini bolnišnic," je dejal. Težave so se začele konec septembra, ko so imeli hospitaliziranega bolnika z novim koronavirusom, a brez znakov okužbe. Zaradi tega so v bolnišnici nenadoma ostali brez več kot 70 zaposlenih, saj so bili bolniško odsotni.
Nato se je na Gorenjskem epidemiološka situacija zelo slabšala, kar je vodilo v popolno reorganizacijo bolnišnice. Do zdaj so odprli tri covidne oddelke, danes imajo na voljo 46 navadnih postelj za covidne bolnike, štiri intenzivne, h katerim bi lahko pridodali še kvečjemu dve. Poleg tega imajo na pediatričnem oddelku na voljo devet covidnih postelj in eno na ginekološkem oddelku. V tem trenutku je za covidne bolnike v gorenjski bolnišnici na voljo 27 odstotkov vseh kapacitet, nadaljnja širitev pa ni več možna, ne da bi morali ob tem zapreti enega od vitalnih necovidnih oddelkov.
Trenutno je zaradi prebolevanja covida-19 na bolniški 37 zaposlenih iz jeseniške bolnišnice. Kot pozitivno pa je označil dejstvo, da se jih na delovno mesto vrača več, kot pa jih je na novo okuženih. Manjše število med zaposlenimi je po njegovem mnenju posledica upoštevanja ukrepov v državi, kar pozitivno deluje tudi na prenose okužb zaposlenih, saj da se je večina zaposlenih okužila v domačem okolju.
Je pa Carotta še poudaril, da so prostori za zdravljenje covidnih bolnikov v jeseniški bolnišnici popolnoma neustrezni in da Gorenjska potrebuje novo bolnišnico.
V UKC Maribor 192 covidnih bolnikov, na pomoč priskočili številni prostovoljci
Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so medtem posredovali najnovejše podatke glede bolnikov s covidom-19, ki jih zdravijo v naši drugi največji bolnišnici. Število vseh hospitaliziranih covidnih bolnikov v UKC Maribor trenutno znaša 192 – od tega je na intenzivnem zdravljenju 45 pacientov. Znova se je zvišalo skupno število vseh umrlih, ki je zdaj 97, skupno število vseh do sedaj odpuščenih bolnikov s covidom-19 pa je včeraj znašalo 378.
(Graf spodaj prikazuje stanje covid bolnikov v UKC Maribor v obdobju od 1. oktobra do 19. novembra).
(Naslednji grafični prikaz pa se nanaša na tedenski prikaz stanja za obdobje med 10. julijem in 13. novembrom.)
'Covid' odsotnost zaposlenih v UKC Maribor ja na dan 19. novembra 2020 (zaradi karantene, morebitnega stika, okužbe, varstva otrok ... ) znašala 275 - od tega je bilo z dela odstotnih 46 zdravnikov in 132 delavcev zdravstvene nege. Med 275 odsotnimi gre za 116 primerov varstva otrok (šola na daljavo), so pojasnili v bolnišnici.
Strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin pa se je ob tem zahvalil vsem, ki so jim priskočili na pomoč pri obvladovanju epidemije. "Epidemija nas je postavila v situacijo, ki je za vse nas popolnoma nova. Potreben je bil takojšnji pristop k reševanju izziva in od nas še vedno terja fleksibilnost. Vsak izmed vas s svojim delom doprinaša k odličnim rezultatom zdravljenja v naši ustanovi in pomaga s svojo požrtvovalnostjo v teh težkih pogojih dela," je sporočil.
V delo v mariborskem UKC je trenutno tako vključenih 16 podjemnikov (pet upokojenih medicinskih sester, en radiološki inženir, devet medicinskih sester in en zdravnik), en zdravnik ZD Maribor, pet zaposlenih pri koncesionarjih, 209 študentov zdravstvenih in nezdravstvenih smeri, en zdravnik tehnik prostovoljec in dva prostovoljca Rdečega Križa v sodelovanju s Civilno zaščito (CZ) Mestne občine Maribor in CZ Republike Slovenije. Vsi študentje, ki opravljajo redne klinične vaje (medicina in zdravstvena nega) pa pomagajo tudi izven vaj na vseh področjih, kjer jih potrebujejo.
"Veliko ljudi nam je že pomagalo in zaključilo s svojo pomočjo, veliko vas še pomaga in bo tudi v prihodnje. Še enkrat hvala vsakemu posamezniku. Skupaj zmoremo in nam bo uspelo," zaključuje Vogrin.
V UKC Maribor pa so se ob tem še zahvalili za donacije, ki so jih prejeli. Mercator je tamkajšnje zaposlene razveselil s kavami in čokoladicami v skupni vrednosti 7000 evrov. Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v sklopu Dneva slovenske hrane za zaposlene doniralo jabolka. McDonalds je 300 obrokov namenil zaposlenim na covid oddelkih, v Urgentnem centru, vstopnih točkah in delu upravnih služb. Informatika pa je namenila 800 plastenk vode covid oddelkom in Oddelku za pljučne bolezni.
- FOTO: UKC Maribor
- FOTO: UKC Maribor
- FOTO: UKC Maribor
- FOTO: UKC Maribor
V celjski bolnišnici zaskrbljujoče razmere zaradi okužb med zaposlenimi
V celjski bolnišnici so razmere sicer stabilne, saj se je zmanjšal dnevni prirast bolnikov s covidom-19. Trenutno zdravijo 145 bolnikov, 20 na intenzivni terapiji, 11 covidnih bolnikov pa so odpustili v domačo oskrbo. Od 16. septembra pa do danes je po Vindišarjevih besedah v celjski bolnišnici umrlo 99 covidnih bolnikov.
Število okužb pri zaposlenih pa je zaskrbljujoče, je danes na novinarski konferenci povedal strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar. Okuženih je 171 zdravstvenih delavcev, še dodatnih 58 pa je v karanteni. Zaradi kadrovske podhranjenosti so morali kader prerazporediti, v ta namen pa so združili nekaj oddelkov, da bi dobili zdravstvene delavce za obravnavo covidnih bolnikov.
Po Vindišarjevih besedah so jim na pomoč priskočili nekateri zaposleni iz dveh zdravstvenih domov v celjski regiji, pet upokojenih medicinskih sester, ki so bile zaposlene v celjski bolnišnici, ter trije zasebni zdravniki.
V ponedeljek pa bodo v celjski bolnišnici začeli ponovno izvajati urološke in otolaringološke operacije, je napovedal Vindišar.
Številne nove okužbe v DU Gradišče, stanje zelo resno v domu Bor Črni vrh
Nove podatke glede okužb, predvsem v štirih trenutno najbolj izpostavljenih domovih starejših na tem koncu, so sporočili tudi z regijskega štaba CZ za severno Primorsko.
"Če so v prvem valu, spomladi, domovi starejših na severnem Primorskem več kot uspešno 'odganjali' virus, oziroma je ta obšel večino ustanov (še najhuje je bilo nato julija v zavodu starejših Pristan v Vipavi), pa je jesen prinesla povsem drugačno sliko. Od 12 domov in enot so bili do včeraj (po znanih in dostopnih podatkih regijskega štaba CZ za severno Primorsko) povsem brez okužb - tako stanovalcev kot zaposlenih - le v tolminski enoti Doma upokojencev Podbrdo," so sporočili.
Brez okužb med stanovalci so (za zdaj) tudi v Domu starejših v Ajdovščini in Centru Pristan v Vipavi. Zgolj posamezne primere okužb med stanovalci (po enega ali dva) pa imajo v Domu upokojencev Idrija in njihovi enoti Marof ter v osrednjem domu v Podbrdu. "V njihovi posebni enot Petrovo Brdo, kjer so odrasli s posebnimi potrebami in ne le starostniki, in kjer je bil prvi večji izbruh okužb na severnem Primorskem (okuženi so bili praktično vsi stanovalci in številni zaposleni) pa se je stanje povsem umirilo," s severnoprimorskega štaba CZ sporočajo tudi nekoliko bolj pozitivne novice.
Stabilne so tudi razmere v domu v Renčah (Medic hotel - dom - institucionalno varstvo starejših in zdravstvena nega) kjer je po zadnjih podatkih aktivno okuženih še 17 stanovalcev in le še štirje zaposleni.
Zato pa je - tako na Civilni zaščiti - v zadnjih dneh stanje 'alarmantno' v preostalih štirih domovih. V Domu upokojencev Nova Gorica je okuženih 86 stanovalcev in 28 zaposlenih, v enoti Podsabotin 53 stanovalcev in šest zaposlenih, v Domu upokojencev Gradišče so okužbo z novim koronavirusom potrdili pri 73 stanovalcih (glede na včeraj to pomeni 47 novih primerov) in pri 25 zaposlenih (devet več kot včeraj). V Domu starejših Bor Črni vrh nad Idrijo imajo 73 stanovalcev z okužbo (od tega jih je 16 nameščenih v rdeči coni izven doma) in kar 31 zaposlenih. V tem domu so gasilci PGD Idrija včeraj opravili tudi temeljito razkuževanje prostorov z vodikovim peroksidom in hladnim zamegljevalcem.
"Sicer pa se, ob stalnem jemanju brisov, tudi številke spreminjajo zelo hitro in vsak nov dan prinese kakšno spremembo. A dejstvo je, da je položaj zelo resen in da so vsi, tako oskrbovanci kot tudi vsi zaposleni, na hudi preizkušnji," je še poudarila ekipa regijskega štaba CZ za severno Primorsko ter dodala: "Ravnajte odgovorno in ostanite zdravi."
Dom starejših Velenje: okužene stanovalce namestili v Mladinski center in mladinski hotel
Vodja oddelka za družbene dejavnosti na velenjski občini Drago Martinšek je izpostavil Dom starejših Velenje, kjer je od 169 stanovalcev okuženih njih 87. Prejšnji vikend so 50 okuženih stanovalcev namestili v Mladinski center Velenje in velenjski mladinski hotel.
V Deos centru starejših Gornji Grad je okuženih 20 stanovalcev, ki so na zdravljenju v Termah Topolšica, od koder pa se je v dom vrnilo 22 ozdravljenih stanovalcev. Okuženih je tudi 11 zaposlenih, je dejala direktorica centra Barbara Virant.
Direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna Zlatka Srdoč Majer pa je postregla s podatkom, da je v centru okuženih 16 varovancev in 11 zaposlenih.
Koroška prehitela Gorenjsko
Koroška je po številu aktivnih okužb na 100.000 prebivalcev medtem prehitela Gorenjsko in je na drugem mestu med regijami. Na prvem mestu ostaja Pomurje. Po podatkih Sledilnika za covid-19 za sredo ima Koroška 1303,1 primera aktivnih okužb na 100.000 prebivalcev. Za Pomurje je ta številka 1617,7 primera, za Gorenjsko pa 1152,4 primera.
Na Koroškem je trenutno največ aktivnih okužb v občinah Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi, najvišji delež okuženih prebivalcev v regiji pa ima trenutno občina Dravograd z 2,24-odstotnim deležem aktivno okuženega prebivalstva. Večja žarišča okužb v regiji so Koroški dom starostnikov v Črnečah v dravograjski občini ter domova za starejše v Radljah ob Dravi in na Prevaljah.
Psihologinja: Sonce je tudi, ko je megla
Psihologinja Andreja Poljanec je na novinarski konferenci spregovorila o nasilju, ki je po njenih besedah boleča tema tudi, ko ni dodatnih okoliščin, povezanih z novim koronavirusom. Ob tem je poudarila pomen sočutja in odločitve za pomoč. "Sonce je tudi, ko je megla," je dejala psihologinja.
Poudarila je, da je nasilje vedno nedopustno, pa naj gre za vpitje, posmeh, ignoriranje, tihe tedne ali še kaj bolj grobega. Je pa to tudi vedno znak šibkosti, strahu in nemoči ter je znak, da oseba za kakovostno in spoštljivo življenje v odnosih potrebuje pomoč. Omenila je tudi, da imamo na vidiku nov izziv za trening odnosov brez ali s čim manj nasilja. "Dobro namreč kaže, da bodo mlajši otroci smeli nazaj v vrtce in šole, česar se zelo veselimo," je dejala psihologinja.
Po njenih navedbah se med odraslimi glede tega že pojavlja precej skrbi, strahu, pa tudi jeze, kako bodo otroci prenašali maske. Res je, da je to za majhne otroke naporno in da situacijo težje razumejo, a je po njenih besedah kljub vsemu ključno, da se odrasli zavedajo, da lahko otroka pomirijo in da mu lahko na prilagojen način razložijo pomen in smisel mask samo v primeru, ko so tudi sami pomirjeni. S stresanjem nezadovoljstva, jeze, živčnosti in pretirane skrbi namreč otroka dodatno obremenijo, je opozorila.
KOMENTARJI (843)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.