Nepovezani poslanci ter poslanci SD, LMŠ in SAB za nujno uvedbo dodatnih ukrepov

"Pobuda za sklic nujne seje temelji na prepričanju predlagateljev, da ukrepi za preprečevanja širjenja epidemije covida-19 v Republiki Sloveniji zanemarjajo vlogo aerogenega prenosa kot ključnega mehanizma, s katerim se okužba širi med ljudmi, in vztrajajo pri kapljičnem prenosu, ki ga je znanost vse od začetka epidemije vse bolj relativizirala in mu danes pripisuje le manjšo vlogo. Zaradi vztrajanja pri kapljičnem prenosu Slovenija ne uvaja ukrepov, ki bi lahko prispevali k omejevanju okužb, in vztraja pri drugih, katerih pomen je vsaj precenjen, če ne povsem odsoten," so sporočili. 

Razlika med kapljičnim in aerogenim prenosom okužbe

Kapljični prenos okužbe poudarja dejstvo, da nam pri govorjenju, petju, vpitju, kašlju in kihanju iz ust in nosu odletijo večje kapljice sluzi in sline, ki v premeru znašajo več kot 5 mikronov in so tako težke, da že po nekaj sekundah in poldrugem metru potovanja padejo na tla. Če je taka kapljica okužena z virusom, je okužba možna samo v primeru, da okuževalec in okuženec stojita blizu skupaj in kužna kapljica prileti iz ust ali nosu prvega na sluznico ust, nosu ali oči drugega. Tak prenos imenujemo kapljični prenos. Z dotikanjem okuženih površin in dotikanjem obraza prenesemo virus na obrazne sluznice, kar imenujemo kontaktni prenos.

Ta razlaga zanemarja dejstvo, da izdihani zrak poleg večjih kapljic vsebuje tudi mnogo večje število drobnih kapljic, vse do delca mikrona, ki lahko zaradi majhne teže v zraku lebdijo več ur ali dni: to je aerosol. Aerosol se razporedi po vsem prostoru – tudi do deset metrov stran od osebe, ki ga je izločila. Če je okužena oseba v prostoru dalj časa, se koncentracija kužnega aerosola z njenim dihanjem povečuje in vse bolj ogroža vse druge osebe v tem prostoru. Pri dveh osebah v manjšem prostoru je po eni uri ena dvajsetina zraka, ki ga vdihujeta, že bila v pljučih druge osebe. Okužbo z vdihavanjem aerosola imenujemo aerogeni prenos. Tudi z aerosolom se lažje okužimo, če stojimo blizu okuženca, saj je v njegovi bližini koncentracija kužnega aerosola večja, vendar lahko v primeru, če smo v prostoru dalj časa, prejmemo zadostno dozo okuženega aerosola tudi v primeru, če okužene osebe ni več v prostoru ali če stoji na precejšnji oddaljenosti, pišejo.

V zunanjem okolju (razen ob tesnem stiku) aerosol ni nevaren, saj ga veter hitro raznese, povsem drugače pa je v zaprtih prostorih. Doslej priporočene maske ščitijo samo druge ljudi v naši bližini pred našimi izdihanimi večjimi kapljicami, ne pa tudi nas. Predvsem pa niti nas niti ljudi v okolici ne ščitijo pred izdihanim aerosolom, ker ga v znatni meri prepuščajo. 

Virus se lahko prenaša z vsemi kapljicami. Problem je nastal, ker uradna stroka, začenši z WHO, centri za razvoj in preprečevanje bolezni (CDC) ter njihovimi nacionalnimi izpostavami (npr. slovenski NIJZ), večino trajanja epidemije trdi, da se bolezen širi z večjimi kapljicami, z aerosolom pa le v izjemnih primerih, pojasnjujejo.

Nezadostni ukrepi

"Na kapljičnem prenosu je stroka zgradila obrambo pred prenosom okužbe: obrazne maske, vzdrževanje razdalje od 1,5 do 2 metra, umivanje rok in čiščenje površin ter omejevanje druženja, h kateremu naj bi poleg samega priporočila prebivalcem prispevale tudi omejitve gibanja, kot so zapora državne, regijskih in občinskih mej ter policijska ura. Ta pristop je spregledal ukrepe, ki bi omejevali aerogeni prenos: učinkovito prezračevanje notranjih prostorov in uporabo gostejših mask, ki zadržijo aerosol (na primer FFP2-maske)." 

WHO je še 9. julija 2020 izrecno priporočala ukrepe, usmerjene na kapljični in kontaktni prenos, medtem ko je prenos z aerosolom dopuščala kot možen pri nekaterih medicinskih postopkih (aspiracija, intubacija, ventilacija itd.). Skrben pregled njenih navodil v naslednjih mesecih kaže, da je postopoma vse bolj dopuščala aerogeni prenos, vendar vse do danes daje prednost kapljičnemu. Pripravila je sicer navodila za prezračevanje bolnišnic in javnih ustanov, vendar prezračevanja nikoli ni poudarjala tako kot uporabo (običajnih) mask, umivanje rok in telesno oddaljenost. Šele 1. marca 2021 je izdala navodila, ki natančno določajo minimalno prezračevanje za bolnišnice in negovalne ustanove (12-kratna zamenjava zraka v prostoru na uro), javne ustanove, na primer šole, hotele, storitvene dejavnosti, gledališča itd. (6-kratna zamenjava zraka na uro), in prostor v osebnem bivališču, če je v njem bolnik ali oseba v karanteni (6-kratna zamenjava zraka v prostoru na uro). To navodilo, čeprav mnogo prepozno, je izrednega pomena, vendar v svojem uvodnem delu še vedno ohranja zadržanost do aerogenega prenosa. Poleg tega ne prinaša nikakršnih navodil o prezračevanju stanovanjskih prostorov zdravih ljudi (čeprav vemo, da med njimi ne moremo izključiti okuženih oseb brez simptomov). Prav tako molči o uporabi FFP2-mask, poudarjajo poslanci. 

Kot dodajajo, imata podoben pristop slovenski NIJZ in strokovna skupina za zajezitev in obvladovanje epidemije, ki sta vse leto sledila smernicam WHO. NIJZ je na svoji spletni strani novembra 2020 objavil navodila za prezračevanje javnih prostorov (ne pa tudi navodila državljanom), vendar so ostala javnosti nepoznana. Svetovalna skupina na svojih številnih tiskovnih konferencah nikoli ni obravnavala pomena aerogenega širjenja koronavirusa in je zračenja omenila le nekajkrat z nekaj besedami, ki niso mogle vzbuditi pozornosti. Prezračevanje se vse do danes ni pojavilo v akronimu ali med ikonami ukrepov, ki so ob tiskovnih konferencah "krasile" govorniški pult. Iz izjav in delovanja svetovalne skupine je razvidno, da prezračevanja in gostejših mask ni sprejela med ukrepe, ki bi jih morala spodbujati in skrbeti za njihovo uvajanje, temveč jih je prepustila samoiniciativnosti odgovornih oseb posameznih ustanov. 

Predlagatelji, kot trdijo, s svojimi predlogi ukrepov za obvladovanje epidemije posegajo zgolj na področje omejevanja okužbe. "Poudarjamo, da se morajo ukrepi preusmeriti na dejstvo, da se koronavirus prenaša aerogeno in da se praviloma prenaša v zaprtih prostorih, le izjemoma pa na prostem. Soglašamo z nekaterimi dosedanjimi ukrepi (uporaba mask, telesna oddaljenost, umivanje rok, omejevanje druženja) in zavračamo vse tiste, ki so že zdravorazumsko nesmiselni in so se kot taki tudi izkazali (nošnja mask na prostem, omejevanje športov na prostem, omejevanje gibanja med regijami, policijska ura). S sedanjimi predlogi ne posegamo v odpravljanje drugih slabosti dosedanjega obravnavanja epidemije, ki izvirajo iz odsotnosti sodelovanja številnih strok, na primer pedagogov, psihologov, sociologov, pravnikov, ekonomistov itd. Pričakujemo, da bo tudi mnenje teh strokovnjakov našlo pot v državni zbor," so zapisali. 

Vladi zato med drugim predlagajo, da v sodelovanju z ustrezno inženirsko in drugo stroko prilagodi in posodobi standarde prezračevanja javnih, stanovanjskih in drugih zgradb ter pripravi okvirni načrt sanacije obstoječih zgradb, ki imajo neustrezno ventilacijo, pri tem pa prioritetno obravnava javne zdravstvene ustanove, javne socialnovarstvene zavode ter javne vzgojno-izobraževalne ustanove in v ta namen načrtuje in zagotovi potrebna finančna sredstva. Prav tako naj vlada aktivira pristojne javne službe, da v najkrajšem možnem času in prioritetno opravijo meritve prezračenosti v javnih ustanovah ter nudijo tudi pomoč vsem ustanovam pri pripravi načrtov učinkovitega prezračevanja. Vlado pozivajo naj tudi spodbudi ali uvede obvezno uporabo zaščitnih mask FFP2 na delovnih mestih, kjer upoštevaje naravo dela oziroma delovno okolje obstaja večja verjetnost širjenja okužb s covidom-19.