'Če bomo tako nadaljevali, bomo jeseni presegli drugi val epidemije v bolnišnicah'

Epidemija narašča s podvojitvenim časom približno 18 dni, kaže analiza Instituta Jožefa Stefana (IJS). "Da četrti val ne bo preveč narasel, predvsem pa, da ne bo premočno obremenil bolnišnic, bi bilo potrebno, da se vsaj vsi starejši od 40 let čim prej cepijo in s tem zaščitijo pred hujšim potekom bolezni," opozarjajo na IJS in dodajajo, da je zaželena precepljenost odrasle populacije nad 90 odstotki.

Koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta je sicer ocenil, da je 2000 maksimalno število navadnih postelj za covidne bolnike, medtem ko je maksimalno število intenzivnih bolniških postelj 250. "Vendar je 250 zgornji rob, preko katerega ne moremo iti, kajti potem se ustavi vsa necovidna intenzivna nega, operativa," je povedal.

Bolnišnice so sicer tam, kjer je bilo to mogoče, prostorsko razširile intenzivne oddelke in tudi opreme je dovolj. "Kar me skrbi, in mislim, da skrbi vse, pa je manko kadra, predvsem na negovalnem področju," je opozoril Carotta. Po končanem tretjem valu je bil namreč izrazit porast odpovedi, predvsem iz bolnišničnega okolja, je še dejal.

Iz epidemioloških podatkov, ki jih tedensko objavlja NIJZ, je razvidno, da lokalno širjenje okužb narašča eksponentno, kar pomeni, da bi epidemija naraščala tudi, če okužb ne bi uvažali iz tujine. Lokalno širjenje okužb je že prevladujoče, pravijo na IJS.

Ocenjeni datumi izpolnjevanja kriterijev ECDC

14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev je 110. Glede na kriterije ECDC je Slovenija tako v oranžni fazi. Ob enakem trendu razvoja epidemije bi lahko v rdečo fazo prešli konec avgusta, kažejo podatki IJS. "Uporabili smo enake predpostavke kot v prognozi razvoja epidemije," so zapisali, a dodali, da so sicer negotovosti ocenjenih datumov velike.

Kot še kažejo napovedi, bi 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev v sredini septembra, bolj natančno 17. septembra, lahko segla do 500, kar pomeni, da bomo prešli v temno rdečo fazo.

Do zdaj se je okužila že slaba polovica prebivalstva

V prvem valu se je okužil približno vsak stoti prebivalec (ocena: 12-krat toliko, kot je bilo potrjenih primerov v prvem valu). Na vrhuncu prvega vala je bil delež kužnih približno 0,2 odstotka prebivalstva, kar pomeni približno vsak 500. prebivalec.

V drugem, tretjem in četrtem valu se je do zdaj okužila približno slaba polovica prebivalstva (ocena: 4-krat oz. 3-krat toliko  toliko, kot je bilo potrjenih primerov v drugem oz. tretjem in četrtem valu). Trenutno je delež kužnih približno 0,15 odstotka prebivalstva oz. približno vsak 600. prebivalec, kažejo analize IJS.

Delež različice delta v populaciji je že skoraj 100-odstoten

Delež različice delta je naraščal in še narašča zaradi približno 50 odstotkov večje kužnosti od različice alfa in zaradi uvoza iz držav z velikim deležem te različice virusa. 

Podatka NLZOH za 27. in 28. teden (delež delte je bil 89,2-odstoten in 94,6-odstoten) vključujeta vzorce maturantov, ki so se v Španiji okužili z različico delta, in njihovih sekundarnih okužb ter verjetno precenjujeta delež te različice v populaciji, kjer se širijo okužbe, če so uspeli okužbe maturantov dovolj dobro zamejiti. Delež različice delta v populaciji je zdaj že skoraj 100-odstoten.

Velja opozoriti, da širitev virusa v populaciji na IJS opazujejo s približno enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa.