Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani so prejeli okoli 200 odmerkov cepiva, del cepiva je bil namenjen zaposlenim, ki opravljajo delo za strokovno zdravstveno dejavnost, preostali del pa predstojnikom enot in zaposlenim, ki so na delovnem mestu bolj izpostavljeni okužbi. Na fakulteti so zagotovili, da so cepljenje organizirali izključno za zaposlene na fakulteti.
Konec prejšnjega tedna pa je STA prejela anonimno pismo, v katerem je avtor opozarjal, da so na ljubljanski medicinski fakulteti s cepivom proti covidu-19 cepili tudi družinske člane nekaterih zdravnikov. Na fakulteti so potrdili, da so jih nekateri zaposleni neformalno seznanili, da naj bi po izvedenem cepljenju ostalo nekaj odmerkov cepiva. "Ker je poraba cepiva vezana na zelo kratek rok in je bilo torej cepivo treba porabiti, naj bi izvajalec cepljenja ponudil možnost cepljenja s preostalimi odmerki tudi drugim osebam, ki so se želele cepiti," so pojasnili.
Kot je za 24UR dejal dekan medicinske fakultete dr. Igor Švab, je verjetno šlo za nekaj posameznikov, ki so izkoristili dejstvo, da je nekaj cepiva po cepljanju ostalo. Kako se je to organiziralo, pa Švab ne ve. Dekan sicer zagotavlja, da na fakulteti na seznam cepljenja niso uvrščali nobenega svojca ali pa koga drugega, ki ne bi bil na prioritetnem seznamu. Sicer pa se mu cepljenje mimo vrste zdi etično nesprejemljivo.
Cepljenje je na medicinski fakulteti izvedel Zdravstveni dom Ljubljana. V zdravstvenem domu so navedli, da opravijo cepljenje tistih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki jih institucija, ki naroči cepljenje v mobilni enoti, uvrsti na seznam. "Pri tem lahko seveda pride do izpada posameznikov, na primer zaradi bolezni, in v tem primeru je naloga organizatorja oz. institucije, ki cepljenje izvaja, da pozove nove kandidate oz. nadomesti izpad," so zapisali. Glede na specifike cepiva je smotrna racionalnost, torej da cepivo v celoti porabijo in ga ne zavržejo.
Tudi na onkološkem inštitutu nameravajo cepiti svojce zaposlenih
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana nameravajo, če jim bo ostalo kaj cepiva, ki bi ga sicer morali ob strogih pravilih glede hranjenja zavreči, cepljenje v teh dneh omogočili tudi svojcem zaposlenih. Kot je pojasnila strokovna direktorica Irena Oblak, bodo cepili le družinske člane, ki so starejši od 80 oz. 70 let. "Seveda upamo, da bomo lahko vse cepivo porabili za zaposlene. A če bi se zgodilo, da to ne bi bilo mogoče, vemo, kdo je pripravljen takoj priti na cepljenje. Najslabše bi bilo, da bi cepivo metali stran," je odločitev inštituta za Dnevnik pojasnila Oblakova. Ko je cepivo pripravljeno, ga je namreč treba porabiti v šestih urah. Usmeritve ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) glede porabe preostanka cepiva za zdaj sicer niso dobili.
O možnosti cepljenja sorodnikov zaposlenih so povprašali zdravstveno inšpekcijo, ki je ta teden na onkološkem inštitutu opravila nadzor in pri dosedanjem cepljenju po besedah Oblakove ni ugotovila nepravilnosti. Na vprašanje, kaj naj storijo, če bi kdo od zaposlenih cepljenje odpovedal, so ji odgovorili, naj upoštevajo usmeritve o prednostnih skupinah. "Nihče ni sporočil, da svojcev zaposlenih ne smemo cepiti, zavreči cepivo pa bi bilo strokovno sporno," je dejala za Dnevnik.
Da so več cepilnih mest obiskali zdravstveni inšpektorji, je na četrtkovi vladni novinarski konferenci potrdila Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata. Povedala je, da so nad ugotovitvami presenečeni, ker pa nadzor še ni zaključen, več podrobnosti ni mogla razkriti.
Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da zdravstvena inšpekcija tovrstne navedbe preverja po vsej Sloveniji ob morebitnih kršitvah ukrepa. "Je tudi naslov za prijave. Strategija cepljenja z določenimi prioritetnimi skupinami v skladu s smernicami EU je bila sprejeta 3. decembra 2020 in velja za vse izvajalce cepljenja," je še dodal.
Seznam delali tudi na UKC LJ
Po tem, ko so včeraj Finance pisale o domnevnem zbiranju seznama svojcev zaposlenih v ljubljanskem UKC, ki bi se bili pripravljeni cepiti, so danes na spletni strani UKC Ljubljana objavili sporočilo za javnost, v katerem pojasnjujejo, da so na pobudo zaposlenih zbrali okvirne podatke o interesu za cepljenje sorodnikov, ki bi se lahko v času, ko čakajo, da bi prišli na vrsto glede na svojo ogroženost oziroma poklic, namesto pri družinskih zdravnikih cepili na delujočih cepilnih mestih v UKC Ljubljana, kjer bi cepili po 500 oseb dnevno in tako razbremenili družinske zdravnike.
Zaposleni v UKC Ljubljana so za omenjeni časnik pojasnili, da je naš največji KC zbiral interes za cepljenje družinskih članov in sorodnikov, ki bi jih cepili z odmerki, namenjenimi zdravnikom in drugim zaposlenim v ustanovi, a jih zaradi manjšega interesa niso porabili. Na sezname naj bi zaposleni prijavljali svoje starše, ki so načeloma mlajši od 70 let, pa tudi prijatelje, so pisale Finance. Prav zato, ker naj bi prišli prej na vrsto za cepljenje, se omenjeni sorodniki niso prijavljali k svojim osebnim zdravnikom. Nekatere naj bi cepili že to soboto, kar bi pomenilo, da bi prišli na vrsto prej kot marsikateri 80-letnik. Že res, da bi porabili odmerke, namenjene zdravnikom, ki se niso cepili, a morda bi bilo bolj smiselno, da bi te odmerke vrnili na NIJZ in bi jih potem lahko uporabili v drugih ZD, kjer trenutno poteka cepljenje 80-letnikov.
UKC Ljubljana je sicer do 15. januarja proti covidu-19 cepil 4.058 oseb. Poleg redno zaposlenih so med njimi 809 študentov, ki delajo v UKC Ljubljana, zaposleni na Medicinski fakulteti, Zavodu za transfuzijsko medicino in ZVD ter prostovoljci Rdečega križa in LPP, koncesionarji v zdravstvu in zaposleni v čistilnem servisu, varnostniki ter vzdrževalci opreme in sistemov, ki opravljajo delo v UKC Ljubljana.
Pobudo, da bi lahko na dan cepili po 500 oseb (sorodnikov zaposlenih v UKC LJ) so posredovali tudi na NIJZ, ki pa je mnenja, da imajo v trenutni situaciji, ko je količina cepiva zelo omejena, prednost pri cepljenju zdravstveni delavci in sodelavci ter starostniki, stari 80 let in več. "Organiziranega cepljenja oseb glede na državno prioritetno listo tako nismo začeli in ga niti ne načrtujemo, dokler ne dobimo tovrstnih navodil in ustrezne namenske kvote cepiva," so dodali v UKC Ljubljana.
Krek: To ni v skladu s strategijo cepljenja
Direktor NIJZ Milan Krek je v odzivu na poročanja o cepljenju mimo vrste dejal, da je vlada določila nacionalni načrt cepljenja, v katerem so točno določene prioritetne skupine. Zdravnik, ki vodi cepilno mesto, mora višek cepiva razporediti glede na tveganje, pravi Krek.
"Mora pogledati, ali jih ima kaj nad 80 let, ali jih ima kaj nad 70, ali jih ima kaj nad 60. Če nima nič od tega, potem gre lahko pogledat kronične bolnike in tako naprej. Je vse lepo napisano," še dodaja.
Sorodniki, znanci in prijatelji zdravstvenih delavcev bodo tako morali počakati, da bodo prišli na vrsto. Seznama svojcev niso pripravili niti v UKC Maribor, čeprav so o njem sprva razmišljali.
"Ampak na koncu je obveljalo mnenje in presoja kriznega štaba, da naj bodo na seznamu tisti v najširšem pomenu besede, tisti, ki so omenjeni v strategiji cepljenja v državi, to so naši zdravstveni delavci in sodelavci," pojasnjuje direktor UKC Maribor Vojko Flis.
Kar pa ni vedno najlažje, dodaja Flis. Že pripravljeno cepivo je namreč treba porabiti v nekaj urah.
Srebrna nit: Nasprotujemo neupravičenemu razdeljevanju cepiva
Na poročanje medijev so se odzvali tudi v Srebrni niti. Kot so poudarili, si že več let prizadevajo za izboljšanje kakovosti in varnosti starejših, zato javno naprotujejo nepravičnemu razdeljevanju cepiva. Opozorili so, da cepivo v zdravstvene domove prihaja zelo počasi, v določenih domovih še na primer sploh niso uspeli začeti cepiti.
Ocenjujejo, da gre za diskriminacijo in zmešnjavo, ki je nihče ne nadzira. "Gre še za eno obliko starizma, neprimernega odnosa do starejših," dodajajo.
V združenju zahtevajo, naj se neetična praksa cepljenja nemudoma prekine in naj se upošteva nacionalni načrt cepljenja. Vse drugo je po njihovih besedah nepravično, neetično in vredno obsojanja.
KOMENTARJI (487)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.