Na Švedskem vsak dan zavržejo več sto odmerkov cepiva AstraZenece

Medtem ko se številne države še vedno trudijo, da bi v roke sploh dobile cepiva proti covidu-19, pa nekatere druge cepiva celo zavržejo. Ena izmed teh je tudi Švedska, kjer v prestolnici Stockholm vsak dan zavržejo več sto odmerkov cepiva britansko-švedskega podjetja AstraZeneca, saj vse več ljudi zavrača cepljenje s tem cepivom, je za švedsko televizijo SVT potrdil predsednik švedske Zdravniške zbornice Johan Styrud.

Dejal je, da je premalo prostovoljcev, ki bi se želeli cepiti s tem cepivom, in da morajo cepivo zavreči, če jim ga v določenem času ne uspe porabiti. Hkrati je poudaril, da so koristi cepljenja v boju proti pandemiji covida-19 bistveno večje od morebitnih tveganj, ter pozval ljudi, naj se cepijo.

Na Švedskem so po objavi podatkov, da so se pri manjšem številu ljudi po prejemu cepiva AstraZenece pojavili krvni strdki, cepljenje s tem cepivom omejili le na starejše od 65 let. Glede na poročilo SVT pa nekateri bolniki tudi odpovedo termine cepljenja, ko ugotovijo, da naj bi jih cepili s cepivom podjetja AstraZeneca.

Zavračanje vektorskih cepiv sprožilo dodatno zanimanje nekaterih držav

Švedska pa ni edina država, ki ne ve, kaj naj stori s cepivi, ki so jih naročili, vendar jih zaradi skrbi glede varnosti ne morejo uporabiti. Vse več držav poleg oxfordskega cepiva AstraZeneca namreč za mlajše starostne skupine zaradi majhne nevarnosti krvnih strdkov omejuje tudi rabo drugega vektorskega cepiva podjetja Johnson & Johnson.

Danska je na primer že v celoti prenehala cepljenje s cepivom AstraZenece, kar je sprožilo val zanimanja za neuporabljene odmerke. Češka jim je tako že ponudila odkup vseh neuporabljenih odmerkov, poroča BBC. Zanimanje pa so izrazili tudi v Estoniji, Latviji in Litvi. 

Svetovni zdravstveni regulatorji so sicer že poudarili, da je tveganje zaradi covida-19 veliko večje od nevarnosti krvnih strdkov. Glede na podatke britanskega regulatorja bi lahko, če bi 10 milijonov namišljenih ljudi dobilo cepivo AstraZenece, pričakovali, da bi pri njih zabeležili do 40 primerov krvnih strdkov, umrlo pa bi okoli 10 oseb. To predstavlja približno enako tveganje kot možnost, da bi bili v prihodnjem mesecu umorjeni.

Pfizer napoveduje dodatne odmerke za članice EU

Nemčija pričakuje, da se bodo v drugem četrtletju povečale dobave cepiv. Nemški zdravstveni minister je v ponedeljek pozdravil napoved dveh farmacevtskih podjetij, da bosta v drugem četrtletju dostavili več cepiv proti koronavirusu, kot so sprva predvidevali. Nemško podjetje BioNTech, ki je skupaj z ameriškim partnerjem Pfizer razvilo prvo splošno odobreno cepivo, bo namreč Nemčiji do konca junija zagotovilo dodatnih 10 milijonov odmerkov. To pomeni, da skupna pričakovanja podjetja v drugem četrtletju znašajo 50,3 milijona odmerkov. Tudi rival Moderna bo za Nemčijo v tem obdobju povečal dobave na 6,4 milijona, poroča The Independent. 

"Kampanja cepljenja v drugem četrtletju znatno narašča," je dejal zdravstveni minister Jens Spahn. V Nemčiji je odobreno tudi cepivo AstraZeneca, vendar je to omejeno le na osebe, ki so stare 60 let in več. Spahn pa je izrazil pričakovanje, da bodo cepivo Johnson & Johnson, pri katerem je potreben le en odmerek, kmalu odobrili tudi evropski regulatorji.

Povečane dobave cepiv pa se lahko nadejajo tudi druge države članice Evropske unije, saj je Pfizer napovedal, da bo Uniji letos zagotovil dodatnih 100 milijonov odmerkov, skupaj pa 600 milijonov. Povečanje pošiljk je dobrodošla novica za države, ki kot Nemčija, v zadnjem času beleži stalno povečanje števila novih primerov.

Evropska komisija potrdila dogovor o namenitvi cepiv Zahodnemu Balkanu

Unija pa bo v razdeljevanje cepiv proti covidu-19 iz skupne nabave vključila tudi Zahodni Balkan. Med majem in avgustom bo tako šesterici držav namenila 651.000 odmerkov cepiva podjetij Pfizer/BioNTech, koordinacijo predaje cepiva pa bo prevzela Avstrija, je napovedal avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg. V ta namen bo Avstrija z obema podjetjema sklenila tudi ustrezno pogodbo in poskrbela za vmesno financiranje. Še danes bo vlada za to sprostila 11 milijonov evrov iz sklada za pomoč tujim državam ob naravnih nesrečah. Denar bo po zaključeni predaji cepiva dobila povrnjen iz cepljenju namenjenih sredstev v okviru predpristopne pomoči EU.

Zapleten postopek je nujen, ker lahko do cepiva iz okvira skupne nabave EU dostopajo le države členice, je pojasnilo avstrijsko zunanje ministrstvo. Dogovor o namenitvi cepiv Zahodnemu Balkanu je potrdila tudi Evropska komisija. "Evropska unija stoji ob svojih partnerjih v regiji, ki so se na nas obrnili po podporo," je sporočila predsednica Komisije Ursula von der Leyen in se ob tem zahvalila Avstriji za pomoč pri prenosu cepiv.

Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je spomnil, da EU pomaga Zahodnemu Balkanu že vse od začetka pandemije, ko je regiji namenila zlasti medicinsko opremo. "Sedaj bomo po celotni regiji pomagali zagotoviti cepljenje vseh zdravstvenih delavcev v prvi frontni liniji, pa tudi nekaterih drugih ranljivih skupin," je sporočil. "Ni nam vseeno za Zahodni Balkan, katerega prihodnost je v Evropski uniji," je dodal.

Schallenberg je medtem še dejal, da je pomoč v obliki cepiv tudi v velikem interesu same Avstrije in EU, sploh v luči lanskoletne razprave ob vračanju turistov z Zahodnega Balkana. "Velja načelo: Nihče ni varen, dokler niso varni vsi," je poudaril ter zagotovile, da prek tega ukrepanja ne bo ogrožena oskrba Avstrije s cepivom. "Gre za odmerke, ki jih je EU zagotovila izrecno z namenom predaje partnerskim državam," je pojasnil.

Čeprav Srbija pri uspešnosti cepljenja proti covidu-19 celo prekaša Avstrijo, najmanj prvi odmerek je prejelo kar 27 odstotkov prebivalcev , pa je doslej denimo v BiH, na Kosovo in v Severno Makedonijo prispelo le malo cepiv. Te države bodo tako tudi dobile največji delež: 214.000 odmerkov bo prejela BiH, 145.000 Albanija, 119.000 Severna Makedonija, 95.000 Kosovo, 42.000 Črna gora in 36.000 Srbija. EU želi, da bi z odmerki v prvi vrsti cepili zdravstveno in negovalno osebje, pa tudi ogrožene skupine. Skupno je EU državam Zahodnega Balkana v okviru instrumenta predpristopne pomoči za nakup cepiv namenila tudi 70 milijonov evrov.