Beovićeva: Smiselno bi bilo razmisliti o obveznosti cepljenja

Če se do sredine avgusta ne bomo dovolj precepili, se bo najkasneje takrat začel četrti val epidemije, svarijo strokovnjaki. Zadnja ocena Instituta Jožef Stefan predvideva, da bo v drugi polovici tega meseca različica delta dominantna tudi pri nas. Evropo že zavzema. Kar 1800 novookuženih v enem dnevu v Grčiji pa pomeni, da se vračata policijska ura in prepoved potovanj za necepljene. V Španiji dnevno potrdijo več kot 14 tisoč novih primerov.

Dr. Bojana Beović je za 24UR ZVEČER povedala, da je eden od perečih problemov dejstvo, da nismo precepljeni v takšni meri, da bi z deležem cepljenih preprečili kroženje virusa. "Storimo lahko to, da se cepijo ranljive skupine, da bomo imeli podobno situacijo, kot jo imajo v Veliki Britaniji, kjer število primerov zelo narašča, ne narašča pa število sprejetih v bolnišnico. Tako je lažje nadzorovati epidemijo." Roman Jerala s Kemijskega inštituta pa je povedal, da ga je presenetilo, da se je skokovit porast okužb pojavil tako hitro. To je pripisal različnim migracijam po svetu, med drugim tudi velikim športnim dogodkom, denimo finalu Lige prvakov v Lizboni. 

Beovićeva je povedala, da se ponavlja lanski scenarij, virus pa da je tokrat prisoten v bolj kužni različici, medtem ko je delež precepljenih v Sloveniji še vedno izredno majhen. "Če se nam v zadnjem hipu ne bo uspelo organizirati in se cepiti, če ne bomo previdni pri vseh vrstah potovanj, potem je četrti val tako rekoč neizbežen," je dejala.

 Če bi želeli doseči 70-odstotno precepljenost, bi morali vsak teden aplicirati 100.000 odmerkov, pa pravi Jerala. "Žal je interes za cepljenje upadel." Po drugi strani pa je spomnil, da je cepljenje edino orodje, ki ga imamo na voljo. "Mislim pa, da s cepljenjem tako zamujamo, da tega vala z njim ne bomo mogli zaustaviti."

Kakšni so simptomi okužbe z različico delta? Pri njej je potek bolj podoben navadnemu prehladu z nahodom, izcedkom iz nosu, slabim počutjem in bolečinami v žrelu, pravi Beovićeva. Zato jo je lažje spregledati. Ob tem je priporočila previdnost in hitro testiranje, ko se takšni znaki pokažejo.

Beovićeva: Smiselno bi bilo razmisliti o obveznosti cepljenja

Razmišljanje o obveznem cepljenju poteka v veliko državah po svetu, tudi v razvitih, kjer cepljenje sicer ni obvezno, je povedala Beovićeva. "Očitno gre za ukrep, ki je zelo, zelo pomemben. Osebno menim, da bi bilo to smiselno, če se želimo zaščititi pred hudimi stvarmi, ki nas čakajo jeseni – na eni strani ustavljanje gospodarstva, izguba delovnih mest in revščina, na drugi strani pa zdravstvena škoda." Omenila je tudi vztrajanje pri prostovoljnem cepljenju ob razmisleku in spodbujanju prebivalcev. "Počakali bomo, da vidimo, kakšne bodo odločitve v drugih državah," je povedala. 

Jerala pa je dejal, da je treba prepričati čim več ljudi, da se odločijo za cepljenje. "Gre za skupni problem. Kot družba bi se morali boriti proti temu, saj bodo posledice prizadele vse."

Cepiva je v Sloveniji dovolj, želje po cepljenju pa ne. 33 odstotkov ljudi je polno cepljenih, kar je še daleč od 60 odstotkov, kaj šele od potrebnih 80 ali 90 odstotkov. Beovićeva na vprašanje, zakaj je interes upadel, odgovarja, da so k temu najbrž prispevali umirjanje epidemije, sproščanje ukrepov in želja, da bi na vse to preprosto pozabili. "Nekatere ljudi je strah. Govori se o različnih neželenih učinkih, ki se jih da preprečiti in obvladati. Nekaj prispevajo tudi tisti posamezniki, ki izrecno nasprotujejo cepljenju. In žal se zdijo ti posamezniki najprepričljivejši tistim, ki imajo slabši dostop do informacij ali so slabše izobraženi. Cepljenje potem pomeni socialno razlikovanje, kar res ni prav," je sklenila Beovićeva.