Italijanska vlada je ponoči sprejela odlok, ki od srede do 15. januarja uvaja prehodno obdobje protikoronskih ukrepov. V tem času bodo dežele v skladu s sistemom označevanja glede na tveganje za okužbo na delovne dni obarvane rumeno, za konec tedna pa oranžno. Za vikende bo torej v veljavi več omejitev. Že prihodnji konec tedna bodo tako denimo znova odpravili možnost prehajanja med občinami, pri čemer velja izjema za občine z manj kot 5000 prebivalci.
Poleg tega bodo lahko konec tedna gostinski lokali ponujali le obroke za s seboj, trgovine pa bodo z izjemo živilskih in lekarn zaprte. Doma bo mogoče na obisku sprejeti le dva sorodnika ali prijatelja. Pričakovati je, da bo vlada okrog 15. januarja sprejela novo ureditev z ukrepi glede na razvoj epidemije.
V Italiji so med božično-novoletnimi prazniki veljali strogi ukrepi za zamejitev širjenja novega koronavirusa, pri čemer so bili ti že takrat nekoliko omiljeni na delovne dni. Po koncu praznikov je država s četrtkom načrtovala vrnitev na tako imenovani semaforski sistem, ki dežele glede na stopnjo epidemiološke ogroženosti deli na rdeče, oranžne in rumene. Temu ustrezno strogi so tudi ukrepi, ki tam veljajo.
Na seji vlade v ponedeljek zvečer so se tudi dogovorili, da se bodo dijaki višjih srednjih šol v Italiji vrnili v razrede 11. januarja namesto v četrtek kot mlajši otroci. Po 11. januarju pa bodo dijaki v šolah le polovico običajnega časa. Medtem bo pa pouk za dijake višjih srednjih šol v Furlaniji-Julijski Krajini v celoti potekal na daljavo vsaj do 31. januarja, poroča Primorski dnevnik na svoji spletni strani. Po pisanju tržaškega časnika bo predsednik te dežele Massimiliano Fedriga odredbo o tem podpisal v prihodnjih dneh. Za podaljšanje šolanja na daljavo se je sicer odločilo več italijanskih dežel.
Humanitarna organizacija Save the Children v Italiji je danes opozorila, da je pandemija močno vplivala na življenje milijonov mladih, šolanje na daljavo pa je že povzročilo "morda nepopravljivo škodo". Objavila je javnomnenjsko raziskavo, v kateri je 28 odstotkov najstnikov med 14. in 18. letom navedlo, da je najmanj en njihov sošolec med pandemijo nehal hoditi v šolo. 37 odstotkov od skupno tisoč vprašanih pa je pri sebi opazilo negativen vpliv pandemije na učenje.
V Italijo je sicer danes prispelo dodatnih 470.000 odmerkov cepiva podjetij Pfizer in Biontech. Gre za drugo pošiljko dobave odmerkov tega cepiva, ki jih bodo dostavili neposredno na 294 točk za cepljenje po vsej državi. V prvi fazi cepljenja, ki se je začelo 27. decembra, je Italija upravičena do 3,4 milijona doz cepiva. Doslej so cepili približno 180.000 ljudi.
Ob tem je italijanska vlada napovedala, da bo prek javnega podjetja vstopila v lastništvo rimskega farmacevtskega podjetja ReiThera, ki preizkuša svoje cepivo proti covidu-19. Vlada želi s tem zagotoviti stabilno dobavo cepiva, je pojasnil vladni komisar za covid-19 Domenico Arcuri.
V prvi fazi testiranja cepiva ReiThere so sicer ugotovili, da je protitelesa proti novemu koronavirusu razvilo 92,5 odstotka sodelujočih, ki so bili cepljeni, je povedal znanstveni direktor rimske bolnišnice Spallanzani, Giuseppe Ippolito. Sodelovalo je 100 prostovoljcev, cepili pa so jih 45, vse z enim odmerkom. Ugotovili so tudi, da 28 dni po prejetju cepiva niso razvili hudih stranskih učinkov, je še poudaril Ippolito.
Izvršna direktorica podjetja Antonella Folgori je pojasnila, da nameravajo proizvajati po sto milijonov odmerkov cepiva na leto. Hraniti pa ga je mogoče na temperaturi od 2 do 8 stopinj Celzija, je dodala.
Nemčija ukrepe za zajezitev pandemije podaljšala do konca meseca, še dodatno pa zaostrila omejevanje stikov
Nemška kanclerka Angela Merkel se je danes popoldne na daljavo sešla s predsedniki vlad nemških zveznih dežel, s katerimi je govorila o podaljšanju ustavitve javnega življenja zaradi novega koronavirusa. Kot so tudi napovedovali nemški mediji, so ukrepe, ki naj bi se po prvotnih načrtih iztekli 10. januarja, zaradi naraščanja števila okužb podaljšali še (najmanj) do 31. januarja.
Kanclerka in predsedniki vlad vseh 16 dežel so na prvem letošnjem srečanju, ki je potekalo preko videokonference, razpravljali o ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirus. Pri tem so se osredotočili na dve pereči vprašanji: šole in cepljenje proti covidu-19.
Deželni ministri za izobraževanje so v ponedeljek pozvali, da bi kljub podaljšanju delne ustavitve javnega življenja znova odprli šole - vsaj v deželah, kjer bodo to dopuščale epidemiološke razmere.
Šole so tako kot trgovine z nenujnim blagom, bare in restavracije v Nemčiji zaprli pred približno tremi tedni, ko je država uvedla strožje ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Od takrat (sredine decembra) je bilo druženje omejeno na največ pet ljudi iz dveh gospodinjstev. Agencija Reuters, ki ji je uspelo pridobiti osnutek novega dokumenta, pa poroča, da se je Nemčija zdaj odločila druženja in pravila glede stikov še dodatno zaostriti. Da bi upočasnili širjenje pandemije, so kanclerka in predsedniki vlad dežel tako sprejeli odločitev, da se člani enega gospodinjstva poslej lahko srečajo le z eno dodatno osebo, ki ne 'spada v njihov mehurček'. Najmanj do 31. januarja bodo zaprti tudi šole in vrtci. Otroci se bodo tako še naprej šolali na daljavo.
Preko videokonference so še sklenili, da bo Nemčija uvedla omejitve za vsa nenjuna potovanja v krogu 15 kilometrov od žarišč okužbe. To pravilo bo po poročanju časnika Bild veljalo za mesta in okrožja, kjer so v sedemdnevnem obdobju zabeležili več kot 200 novih okužb na 100.000 prebivalcev dnevno.
Dnevno število novih okužb je kljub rahljanju nekaterih pravil glede druženja med prazniki sicer nekoliko upadlo, morda tudi zaradi nižjega števila testiranj na novi koronavirus kot običajno. V zadnjih 24 urah pa so po podatkih inštituta Robert Koch zabeležili skoraj 11.900 novih okužb, umrlo je 944 covidnih bolnikov.
Na današnjem srečanju naj bi razpravljali tudi o cepljenju proti covidu-19, ki je v zadnjih dneh tarča ostrih kritik predvsem iz vrst socialdemokratov (SPD), češ da je bil doslej cepljen majhen delež prebivalstva ter da je bil v preteklih dneh v drugih članicah Evropske unije cepljen večji delež prebivalstva kot v Nemčiji. Po najnovejših podatkih inštituta Robert Koch je v Nemčiji s 83 milijoni prebivalcev prvi odmerek cepiva doslej prejelo nekaj manj kot 317.000 ljudi.
Na nemško vlado so letele tudi kritike, da je naročila manj odmerkov cepiva, kot sta jih ponudila ameriški Pfizer in nemški BioNTech, ker je cepiva naročala preko Evropske komisije. Vlado zato nekateri pozivajo, naj poveča pritisk na farmacevtsko industrijo, da bi ta pospešila proizvodnjo cepiva.
Merklova in ministrski predsedniki zveznih dežel so se dogovorili, da bo vlada deželam na podlagi navedb proizvajalca sporočala zanesljive čase dostave odmerkov cepiva, da se bodo lahko organizirali. Poleg 1,3 milijona odmerkov, ki so jih dežele že prejele, naj bi jim do 1. februarja dostavili še skoraj 2,7 milijona odmerkov.
Da bi okrepili proizvodne zmogljivosti, bosta nemška vlada in dežela Hessen podprli proizvajalca cepiva BioNTech, tako da bi lahko še februarja začeli proizvodnjo v novem obratu v Marburgu.
Merklova je sicer po srečanju prosila za razumevanje, da vlada vztraja pri pripravljeni strategiji cepljenja. "V prvem četrtletju bomo lahko cepili zgolj prednostne skupine," je pojasnila. V drugem bo na voljo več cepiva, tako da bo mogoče tudi cepiti veliko več ljudi.
Manj sporno pa je za nemško javnost vprašanje podaljšanja ukrepov. V javnomnenjski raziskavi YouGov je velika večina vprašanih odgovorila, da podpirajo nadaljnjo delno ustavitev javnega življenja. 41 odstotkov jih želi, da sedanjih ukrepov ne bi spreminjali, 24 odstotkov pa bi jih še zaostrilo. 17 odstotkov sodelujočih v raziskavi se je zavzelo za rahljanje ukrepov, 11 odstotkov pa bi jih odpravilo vse ukrepe.
Švicarske oblasti svarijo pred pandemijo v pandemiji zaradi novega seva koronavirusa
Švicarske oblasti so danes posvarile, da bi lahko nov sev novega koronavirusa povzročil pandemijo znotraj pandemije. V Švici so sicer doslej potrdili 28 primerov okužbe s sevom koronavirusa, ki se širi hitreje od drugih doslej znanih.
"Ta nova različica bi se lahko obnašala kot nova pandemija znotraj pandemije," je povedala Virginie Masserey, ki je na švicarskem ministrstvu za zdravje pristojna za nadzor nalezljivih bolezni. "To pomeni, da bi se lahko širila eksponentno in dodala nov val k obstoječemu valu," je pojasnila.
Zato je zelo pomembno, da ljudje spoštujejo priporočene ukrepe, da bi zmanjšali število okužb, je pozvala Massereyeva. Če novega seva ne bodo mogli nadzorovati, bodo morali uvesti strožje ukrepe, je še posvarila.
V zadnjem dnevu so v Švici skupaj potrdili skoraj 4000 novih okužb z novim koronavirusom, umrlo pa je še skoraj 100 covidnih bolnikov. Doslej se je okužilo 463.655 ljudi, umrlo pa jih je 7335.
Švica, ki ima 8,6 milijona prebivalcev, je bila sicer med prvimi evropskimi državami, kjer so začeli cepiti proti covidu-19. Doslej so prejeli 233.000 odmerkov cepiva, ki sta ga razvila Pfizer in BioNTech, do konca februarja pa naj bi jih imeli več kot 1,5 milijona.
Na tamkajšnjem ministrstvu za zdravje so danes zagotovili, da bo vsakdo, ki se želi cepiti, cepljen do poletja.
Francija po kritikah obljublja pospešitev cepljenja
Francoska vlada, ki se je prav tako znašla pod velikim pritiskom zaradi počasnega cepljenja proti covidu-19, pa je danes obljubila, da bo postopek pospešila in nadoknadila zaostanek za številnimi evropskimi državami, ki so cepljenje skupno začele 27. decembra. V Franciji so v letošnjem letu cepili le nekaj več kot 500 ljudi in kritiki so to številko označevali za škandal v primerjavi z denimo 200.000 cepljenimi v Nemčiji v podobnem časovnem okviru.
Pod pritiskom, naj prevzame osebno odgovornost, se je predsednik Emmanuel Macron v ponedeljek srečal z najvišjimi uradniki, vključno s premierjem Jeanom Castexom in se z njimi pogovoril o zaostanku. Kot je zatrdil francoski zdravstveni minister Olivier Veran, bodo cepljenje izrazito pospešili. Samo v ponedeljek je bilo cepljenih več kot 2000 ljudi, v prihodnjih dneh pa nameravajo nadaljevati z veliko hitrostjo in dohiteti sosednje države, je zatrdil.
"Do četrtka bomo bistveno povečali številke," je dejal in napovedal "eksponentno krivuljo" cepljenja. Francija bo po njegovih besedah "okrepila, pospešila in poenostavila" svojo strategijo cepljenja. Do konca januarja bo vlada izdala pooblastila za cepljenje starejših od 75 let, ki niso v domovih za starejše. Ukrep bo zajel pet milijonov ljudi. Kampanjo bodo razširili še na gasilce in pomočnike na domu, starejše od 50 let, je napovedal Veran.
Kot je dodal, bo v prihodnjih dneh vlada tudi omogočila vsem, ki se bodo želeli cepiti, da se vpišejo na poseben seznam. Francija trenutno po njegovih besedah prejema 500.000 doz cepiva Pfizerja in BioNTecha tedensko. Ko bo enkrat odobreno, bo država prejela tudi 500.000 doz cepiva Moderne na mesec.
Francoski vladi pa delo otežuje skepticizem glede cepljenja. Le 40 odstotkov Francozov se denimo želi cepiti, medtem ko je v Veliki Britaniji takih - glede na minuli teden objavljeno raziskavo inštituta Ipsos - 77 odstotkov. Francoske oblasti so v ponedeljek poročale o nekaj več kot 4000 novih primerih okužbe z novim koronavirusom, umrlo je 380 obolelih s covidom-19. Po besedah Verana so doslej zabeležili tudi približno deset potrjenih primerov ali sumov novega seva koronavirusa, ki se je pojavil v Angliji.
V Belgiji začeli množično cepljenje proti covidu-19
V Belgiji so danes začeli kampanjo množičnega cepljenja proti covidu-19. Potem ko so pretekli teden v testni fazi cepili 700 ljudi, jih nameravajo zdaj po 87.000 na teden. Cilj je, da letos cepijo najmanj 70 odstotkov od 11,5 milijona prebivalcev. Kampanjo začenjajo s cepljenjem zaposlenih in stanovalcev domov za ostarele. Tako bi lahko do konca januarja oziroma začetka februarja cepili med 150.000 in 200.000 ljudi.
Sledili bodo zdravstveni delavci, nato bodo na vrsti starejši od 65 let. Za njimi bodo cepili starejše od 45 let z dodatnimi dejavniki tveganja, zatem pa še tiste, ki so pomembni za delovanje gospodarstva in družbe. Cepljenje je prostovoljno in brezplačno. Belgija je ena najhuje prizadetih članic Evropske unije v pandemiji covida-19. Doslej so potrdili več kot 650.000 primerov okužbe z novim koronavirusom, umrlo pa je 19.750 covidnih bolnikov.
Trenutno so sicer epidemiološke razmere stabilne. Med 26. decembrom in 1. januarjem so v povprečju našteli 1582 novih primerov okužbe na dan, kar je 14 odstotkov manj kot v tednu pred tem. Umrlo pa je v povprečju 65 bolnikov s covidom-19 dnevno, kar je 23 odstotkov manj kot v tednu poprej. Na belgijskem inštitutu za javno zdravje so sicer opozorili, da bi bil lahko upad števila novih primerov povezan tudi z manjšim številom opravljenih testov med prazniki.
V Luksemburgu prihodnji teden rahljanje protikoronskih ukrepov
V Luksemburgu pa bodo v ponedeljek zrahljali nekatere ukrepe za zajezitev novega koronavirusa, je po današnji seji vlade povedal tamkajšnji premier Xavier Bettel. Med drugim se bodo lahko znova odprle trgovine, otroci pa se bodo vrnili v šole. Skrajšali bodo tudi nočno policijsko uro.
Ta se bo po novem začenjala ob 23. namesto ob 21. uri. Še vedno bo trajala do 6. ure zjutraj. Odprtje trgovin ter športnih in kulturnih ustanov bo potekalo pod strogimi pogoji.
Restavracije in bari medtem ostajajo zaprti do konca januarja. Prav tako ni sprememb pri pravilih glede omejevanja stikov. Posamezno gospodinjstvo lahko na obisk še vedno sprejme samo dve osebi. Pri zbiranju več kot štirih oseb je obvezno nošenje zaščitnih mask, je še dejal luksemburški premier.
Epidemiološke razmere so se v Luksemburgu v zadnjem času izboljšale. Povprečno število novih okužb je upadlo s 550 na 167 na dan. Upada tudi število covidnih bolnikov v luksemburških bolnišnicah. Tam jih je 124, od tega 34 na intenzivni negi. V državi s 600.000 prebivalci je doslej covid-19 zahteval 502 smrtni žrtvi.
K izboljšanju razmer so po besedah tamkajšnje ministrice za zdravje Paulette Lenert pripomogli predvsem strogi ukrepi, ki so v veljavi od božiča. "Mesec januar bo kritičen," je posvarila ob tem.
Bettel pa je pojasnil, da so pri odločitvi o novih ukrepih upoštevali tudi to, da vse več ljudi psihično trpi zaradi omejitev.
Na Danskem bodo drugi odmerek cepiva zamaknili, da bi cepili čim več ljudi
Na Danskem bodo drugi odmerek Pfizerjevega cepiva proti covidu-19 zamaknili do šest tednov po prvem, da bi na ta način cepivo v najkrajšem času prejelo čim več ljudi.
"Do zdaj smo načrtovali, da bi bil razmak med prvim in drugim odmerkom tri do štiri tedne, vendar pa lahko z drugim odmerkom brez težav počakamo do šest tednov," je dejal direktor danskega urada za zdravje Soren Brostrom. "Na ta način bomo lahko cepili več ljudi," je dodal.
Nova priporočila veljajo tako za cepivo Pfizer/Biontech, s katerim v EU že poteka cepljenje, kot tudi za cepivo Moderne, o odobritvi katerega naj bi v sredo odločila Evropska agencija za zdravila (EMA). Ta je sicer v ponedeljek sporočila, da mora za to, da bi dosegli polno imunost, miniti največ 42 dni med prvim in drugim odmerkom cepiva Pfizer/BioNTech.
EMA na spletni strani navaja, da podatki o učinkovitosti cepiva temeljijo na študijah, v katerih so ljudje oba odmerka prejeli v razmaku od 19 do 42 dni. Pri tem poudarja, da je polna imunost dosežena sedem dni po drugem odmerku. Vsaka sprememba tega pravila bi zahtevala spremembe odobrene deklaracije izdelka in več kliničnih podatkov v podporo takšni spremembi, sicer bi se štela za nedovoljeno uporabo zunaj smernic, je po poročanju Reutersa opozorila agencija.
Na Danskem s 5,8 milijona prebivalci je doslej prvi odmerek cepiva Pfizerja in BioNTecha prejelo skoraj 47.000 ljudi. V skladu z načrtom najprej cepijo oskrbovance domov za starejše, nato ranljive nad 65 let in zdravstvene delavce. Od začetka pandemije so na Danskem potrdili 171.434 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 1389 covidnih bolnikov. Konec decembra so zaradi naraščanja števila hospitaliziranih bolnikov podaljšali stroge ukrepe za zajezitev virusa do 17. januarja.
Danska vlada je danes sicer sporočila, da še zaostruje protikoronske ukrepe, ki bodo začeli veljati v sredo. Druženje bo namesto na deset sedaj omejeno na pet oseb. Poslej bo tudi priporočena medsebojna razdalja dva metra. Hkrati so v Koebenhavnu državljane pozvali, naj se izogibajo socialnim stikom.
"Ostanite doma, kolikor le lahko. Ne družite se z ljudmi, ki niso člani vašega gospodinjstva. Vsakdo bi moral dvakrat premisliti, preden zakoraka skozi svoja vrata," je na današnji novinarski konferenci dejala danska premierka Mette Frederiksen.
Na Otoku zaostrovanje ukrepov
Anglija pa je opolnoči začela z novim obdobjem 'lockdowna' oziroma popolne ustavitve javnega življenja. Za večino učencev v Angliji, na Škotskem in Walesu bodo šole zaprte, Severna Irska pa bo imela "daljše obdobje učenja na daljavo". Za Anglijo naj bi nova pravila veljala vsaj do sredine februarja, na Škotskem pa bodo o njih znova odločali konec januarja. Minister Michael Gove je danes ocenil, da bi lahko popolno zaprtje Anglije trajalo do sredine marca.
Britanski premier Boris Johnson je ob tem opozoril, da bodo prihajajoči tedni "najtežji do zdaj". Strožji ukrepi so v veljavo stopili po tem, ko je Združeno kraljestvo v ponedeljek poročalo o novem najvišjem številu dnevnih okužb, potrdili so 58.784 primerov. Hkrati so poročali o novih 407 smrtnih primerih v 28 dneh po pozitivnem testu.
Ob napovedi zapiranja je Johnson dejal, da so bolnišnice pod "večjim pritiskom kot kadar koli od začetka pandemije". Ljudem je naročil, naj ne zapuščajo domov, razen v primeru peščice izjem, kot so zdravstvene potrebe, nakupovanje hrane, gibanje in delo, ki ga ni mogoče opravljati od doma.
Napovedal je še, da bodo vsi oskrbovanci domov za starejše in njihovi negovalci, vsi starejši od 70 let, vsi zdravstveni delavci na področju oskrbe in socialnega varstva ter vsi, ki spadajo v ranljive skupine, do sredine februarja dobili odmerek cepiva. Kako poteka cepljenje, si je v bolnišnici v Londonu osebno ogledal tudi sam.
Čeprav bo ustavitev javnega življenja uradno v Angliji začela veljati jutri, pa so že danes tam zaprli večino šol in fakultet; tudi premier Johnson prebivalce poziva, naj ukrepe spoštujejo že danes. Britanska vlada je v luči teh potrdila pomoč podjetjem, prizadetim v pandemiji covida-19, v višini 4,6 milijarde funtov (5,1 milijarde evrov). Pomoč, ki jo je vlada potrdila v Londonu, bo podjetjem pomagala prebroditi prihodnje težke mesece, kar bo ključno za ohranjanje delovnih mest, je danes poudaril finančni minister Rishi Sunak.
V ponedeljek je škotska premierka Nicola Sturgeon izdala ukaz za ustavitev javnega življenja na Škotskem, ki je začel veljati ob polnoči in bo trajal vse do konca januarja. V skladu z njihovim 'lockdownom' bodo zaprte vse šole in bogoslužni prostori, prepovedane so tudi skupinske vadbe.
"Ne pretiravam, če rečem, da me trenutna situacija skrbi bolj, kot me je kadar koli od marca lani," je dejala Sturgeonova.
V Rusiji doslej proti covidu-19 cepili več kot milijon ljudi
V Rusiji so doslej z ruskim cepivom proti covidu-19 Sputnik V cepili več kot milijon ljudi, so danes sporočile tamkajšnje oblasti. V zadnjih dneh je sicer število novih primerov okužbe z novim koronavirusom upadlo.
Cepljenje so v Rusiji, ki ima 146 milijonov prebivalcev, začeli v začetku decembra, doslej pa so cepili več kot milijon prebivalcev.
Kot je povedal eden od vodilnih predstavnikov inštituta Gamaleja, na katerem so razvili cepivo Sputnik V, Alexander Ginzburg, vsak dan dostavijo 100.000 odmerkov tega cepiva. Letos želijo proizvesti pol milijarde odmerkov, večinoma za izvoz.
V Rusiji so se sicer epidemiološke razmere v zadnjih dneh nekoliko izboljšale. V zadnjem dnevu so potrdili 24.200 novih primerov okužbe z novim koronavirusom. Pred tem so jih dnevno beležili tudi po več kot 28.000. Skupaj se je doslej s tem virusom v Rusiji okužilo 3,2 milijona ljudi, umrlo je 59.500 covidnih bolnikov.
December za ZDA najsmrtonosnejši mesec v pandemiji covida-19
Za covidom-19 je decembra umrlo 78.000 Američanov, kar je največ v enem mesecu doslej od začetka pandemije v marcu. Do sinoči se je po podatkih univerze Johnsa Hopkinsa s koronavirusom v ZDA skupno okužilo več kot 20,8 milijona ljudi, umrlo pa jih je več kot 353.000.
Strokovnjaki pa opozarjajo, da bo januar še hujši, ne glede na to, da že poteka cepljenje. Do ponedeljka so v ZDA cepili 4,6 milijona ljudi, prav tako v ponedeljek pa so začeli cepljeni dobivati že drugo dozo cepiva podjetij Pfizer in BioNTech.
V tednu do 3. januarja je umrlo 18.400 ljudi, na novo pa so potrdili 1,5 milijona okužb. To je 16,5 odstotka več kot teden prej in kljub dejstvu, da je bilo testiranje za nekaj časa zmanjšano zaradi praznikov. Za covidom-19 se po bolnišnicah v ZDA zdravi 126.000 ljudi, kar je 25 odstotkov več kot pred mesecem dni. Kljub pozivom, naj ne potujejo, pa je v nedeljo z letali potovalo 1,3 milijona ljudi, kar je največ od marca.
Največ novih primerov okužb na prebivalca so prejšnji teden potrdili v Arizoni, Tennesseeju in Južni Karolini, največ mrtvih glede na število prebivalcev pa v Kansasu, Wyomingu in Novi Mehiki. V minulem tednu je bilo v ZDA povprečno na dan pozitivnih 13,6 odstotka testov. Največ, kar 64 odstotkov, v Iowi, 56 odstotkov v Idahu in 47 odstotkov v Alabami.
New York pa je doletela nesreča prve potrjene okužbe z novim sevom koronavirusa, ki so ga najprej zaznali v Veliki Britaniji. Guverner Andrew Cuomo je dejal, da gre za moškega v 60. letih iz okolice Albanyja, ki ni potoval, kar pomeni, da je novi sev že 'udomačen' tudi v ZDA. Že prej so ga potrdili v Koloradu, Kaliforniji in na Floridi. New York je doslej izvedel 5000 testov za ta novi sev in zaenkrat odkril le enega. Okuženi moški dobro okreva.
Avstralija ne bo hitela s cepljenjem proti covidu-19
Avstralski premier Scott Morrison je pod vse večjim pritiskom, naj vlada pospeši postopek odobritve cepiv proti covidu-19 v državi, a kot je zatrdil danes, ne bo sprejemal "nepotrebnih tveganj", v kakršna da so bile primorane nekatere bolj prizadete države, denimo Velika Britanija. Čeprav v številnih državah že nekaj časa poteka cepljenje proti covidu-19, naj avstralski pristojni regulator še vsaj mesec dni ne bi odločil o odobritvi kandidatnih cepiv. Odmerjanje prvih doz pa je predvideno do konca marca.
Morrison, ki se je v začetku pandemije hvalil, da bo Avstralija "na začetku vrste" za katerokoli cepivo, se je zaradi tovrstnega - za mnoge počasnega - poteka znašel pod pritiskom. A kot je menil danes, so bile nekatere huje prizadete države, kot je Velika Britanija, s hitrim odobravanjem cepiv prisiljene v tveganja. "Avstralija ni v izrednih razmerah, kot je Združeno kraljestvo. Zato nam ni treba ubirati bližnjic. Ni nam treba sprejemati nepotrebnih tveganj," je za lokalni radio 3AW dejal Morrison. Velika Britanija je po njegovih besedah v zelo zgodnji fazi cepljenja, pri čemer da imajo "kar nekaj težav".
Avstralski premier sicer že več tednov pravi, da bo cepljenje v Veliki Britaniji, ZDA in drugod Avstraliji ponudilo več podatkov o varnosti cepiv, kot bi jih lahko klinična testiranja. Avstralija s približno 25 milijoni prebivalcev je sklenila dogovor o nakupu skoraj 54 milijonov doz cepiva podjetja AstraZenece in univerze Oxford. 3,8 milijona doz naj bi prispelo zgodaj letos.
Dogovor o dobavi 51 milijonov doz cepiva ima Avstralija sklenjen tudi s podjetjem Novavax. Dobila naj bi še deset milijonov doz cepiva podjetij Pfizer in BioNTech. Avstralija je v veliki meri ustavila širjenje novega koronavirusa v državi, se pa bori z manjšimi skupki okužb v največjih mestih v državi, Sydneyju in Melbournu. Zaradi covida-19 je trenutno po vsej državi v bolnišnicah 26 ljudi.
Mehika odobrila cepivo AstraZenece
Mehika je v ponedeljek za nujno uporabo odobrila cepivo proti covidu-19, ki sta ga razvila švedsko-britansko farmacevtsko podjetje AstraZeneca in britanska univerza Oxford, je sporočil namestnik mehiškega ministra za zdravje Hugo Lopez-Gatell. Cepivo, ki so ga pred tem že odobrili v Veliki Britaniji, Indiji in Argentini, bo po njegovih besedah v državi predvidoma na voljo marca.
Gre za drugo cepivo proti covidu-19, ki so ga doslej odobrile mehiške oblasti. V državi so 24. decembra začeli z množičnim cepljenjem s cepivom ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha. Prednost pri cepljenju imajo zdravstveni delavci. Do nedelje so po podatkih tamkajšnje vlade cepili okoli 30.000 zaposlenih v zdravstvu, približno četrtino vseh, ki jih nameravajo cepiti v prvi fazi.
Mehika je z AstraZeneco sklenila dogovor o nakupu 77,4 milijona odmerkov njenega cepiva. Skupaj z Argentino sta z britanskim farmacevtskim podjetjem sklenili tudi dogovor o proizvodnji njihovega cepiva - tako v Mehiki kot v Argentini - z namenom oskrbe držav Latinske Amerike. Mehika je predhodni dogovor o nakupu sklenila še s kitajskim podjetjem CanSino, ki prav tako razvija svoje cepivo. Država je tudi del mednarodne pobude Covax, katere namen je pravična razdelitev cepiva proti covidu-19 po svetu.
Mehiška vlada je obljubila, da bo omogočila brezplačen dostop do cepiva po vsej državi, ki šteje skoraj 129 milijonov prebivalcev. Gre za velik logističen izziv, ki bo vključeval tudi vojsko. Mehika je glede na število smrtnih primerov zaradi covida-19 četrta najhuje prizadeta država na svetu. Doslej je ob približno 1,4 milijona potrjenih primerih okužbe z novim koronavirusom zaradi covida-19 umrlo več kot 127.000 ljudi.
Izrael odobril cepivo Moderne
Izrael pa je medtem odobril cepivo proti covidu-19, ki ga je razvila ameriška farmacevtska družba Moderna, so v ponedeljek zvečer sporočili iz družbe. Za ZDA in Kanado je Izrael tako tretja država, ki je odobrila uporabo tega cepiva. Evropska agencija za zdravila naj bi odločitev o odobritvi cepiva sprejela v sredo. Izraelsko ministrstvo za zdravje je z Moderno sklenilo dogovor o dobavi šest milijonov odmerkov cepiva. Prvo pošiljko pa naj bi prejeli v kratkem.
V Izraelu od 20. decembra že poteka cepljenje proti covidu-19 s cepivom, ki sta ga izdelala ameriški Pfizer in nemški BioNTech. Minister za zdravje Yuli Edelstein je danes dejal, da je doslej prvi odmerek cepiva prejelo približno 1,37 milijona Izraelcev.
V Izraelu so zaradi hitrega naraščanja števila okužb že tretjič ustavili javno življenje, vendar pa zdravstveni delavci opozarjajo, da so omejitve preveč ohlapne in pozivajo k še strožjim ukrepom. V državi so v ponedeljek potrdili 8308 novih okužb z novim koronavirusom, pozitivnih je bilo 7,6 odstotka testov.
Cepivo Moderne je trenutno v postopku odobritve (poleg EU) tudi v Singapurju, Švici in Združenem kraljestvu. Moderna je v ponedeljek napovedala, da bo letos povečala proizvodnjo cepiva za 100 milijonov odmerkov. Namesto najmanj 500 milijonov odmerkov naj bi tako letos proizvedli najmanj 600 milijonov odmerkov, so sporočili iz podjetja.
Na Japonskem doslej najvišje dnevno število novih okužb
Na Japonskem so danes poročali o 4916 novih okužbah z novim koronavirusom, kar je doslej najvišje število dnevno potrjenih novih okužb. Ob hitrem širjenju okužb, ki so drugič v šestih dneh presegle mejo 4000 novih primerov, vlada razmišlja o razglasitvi izrednih razmer v prestolnici Tokio in sosednjih prefekturah. Odločitev o tem naj bi premier Jošihide Suga sporočil v četrtek.
Današnje število novih okužb, vključno s 1278 potrjenimi primeri okužbe v Tokiu, je tako preseglo prejšnje najvišje število, ki so ga na Japonskem potrdili na silvestrovo - 4322 novih okužb.
Približno polovico vseh današnjih okužb so potrdili v Tokiu in sosednjih prefekturah Čiba, Kanagava in Saitama. Območje se sooča s hudim tretjim valom pandemije. Zaradi visokega porasta okužb so guvernerji teh prefektur pozvali premierja Sugo, naj na tem območju uvede izredne razmere.
"Čas je, da razglasimo izredne razmere" za te štiri prefekture, je danes na novinarski konferenci dejal vodja vladnega svetovalnega odbora za pandemijo Šigeru Omi.
Suga je na srečanju vladajoče Liberalno-demokratske stranke napovedal, da bo odločitev o razglasitvi izrednega stanja sprejel v četrtek.
Na Japonskem so se doslej uspeli izogniti izbruhu novega koronavirusa v obsegu, kot so mu priča v Evropi in ZDA. Doslej se je okužilo več kot 254.000 ljudi, umrlo je 3760 ljudi s covidom-19.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.