Vzorci so bili zbrani in analizirani decembra 2020 ter januarja in februarja 2021. Vzorce je zbrala Poliklinika Medikol v okviru testiranja PCR, ki ga državljanom ponuja od decembra 2020, z njihovim soglasjem pa so iste vzorce analizirali na Inštitutu Ruđer Bošković (IRB), piše Dnevnik.hr. Vzorci so bili odvzeti iz treh hrvaških mest – Zagreba, Čakovca in Osijeka, brazilski sev pa je bil potrjen pri vzorcu iz Zagreba, ki je bil vzorčen 30. januarja 2021.
Ti rezultati potrjujejo ključno dejstvo, in sicer da vedeti, ali je človek pozitiven ali negativen, ni dovolj, če želimo spremljati, kako se virus spreminja znotraj istega gostitelja, in če se želimo uspešno odzvati na izzive, ki jih predstavlja SARS-CoV-2. Mutacija E484K sama ni nova različica, gre za mutacijo, ki se pojavi pri različnih sevih virusa SARS-CoV-2, na primer v južnoafriški (B.1.351) in brazilski (B.1.1.28) različici, pojasnjuje Oliver Vugrek, vodja raziskav in Laboratorija za napredno genomiko IRB.
No, Index.hr poroča, da to ne pomeni, da so na Hrvaškem potrdili brazilski sev koronavirusa. Vugrek je za Index pojasnil, da genom virusa s to mutacijo še ni sekvenciran in za zdaj ni mogoče trditi, ali gre za južnoafriški, brazilski ali novi hrvaški sev. Od pojava v Wuhanu je virus SARS-CoV-2 doživel na tisoče mutacij, toda tri seve, popularno imenovane britanski, južnoafriški in brazilski, ki imajo določene mutacije na beljakovinah, ki jim dajejo določene prednosti, pozorno spremljajo.
"Gre za mutacijo E484K, ki je značilna za brazilski sev B.1.1.28, pa tudi za južnoafriško B.1.351," je dejal Vugrek. "Ta varianta je povezana z enim primerom ponovne okužbe v Braziliji pri bolniku, ki je že prebolel covid-19. Mutacijo je potrdil test PCR, ki je občutljiv na to spremembo. Celoten genom bomo dobili čez en teden in nato bomo natančno vedeli, kaj je. Videli bomo, katere druge mutacije ima ta vzorec, pa tudi njegov izvor, od kod prihaja itd. To mutacijo je nedavno pobral britanski sev, vendar naš vzorec nima še ene mutacije, ki je značilna za ta britanski novi sev, zato je možno, da gre za brazilsko, južnoafriško ali morda celo novo hrvaško varianto. Možno je, da je takšna mutacija spontano nastala na Hrvaškem," je pojasnil Vugrek.
Molekularni biolog s Prirodoslovno-matematične fakultete Kristian Vlahoviček pa meni, da bi lahko bila prisotnost novoodkrite mutacije prej znak južnoafriškega kot brazilskega seva. "Zaradi geografije širjenja južnoafriške variante v okoliških državah je bolj verjetno, da gre za južnoafriški sev kot za brazilski, ki v Evropi še ni potrjen," je pojasnil.
Zahvaljujoč informacijam, ki jih razkrije spremljanje genetike, torej mutacije virusa in njegovega vedenja, lahko strokovnjaki ugotovijo, zakaj se v določenem trenutku virus širi bolj ali manj med prebivalstvom in zakaj ter kako se pri ljudeh razvijejo blage ali hude oblike bolezni. Poleg tega je tako mogoče spremljati, ali se določen sev s posebnimi diagnostičnimi testi lahko izogne odkrivanju, in ugotoviti, ali ima sposobnost, da razvije zmanjšano občutljivost na terapijo. Tudi spremljanje genetike koronavirusa nam omogoča pridobitev dragocenih informacij o delovanju in obstojnosti naravne imunosti ali imunosti, pridobljene s cepljenjem. Vse te informacije so torej ključne, da se lahko uspešno borimo proti koronavirusu, je še pojasnil Vugrek.
KOMENTARJI (109)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.