Na Hrvaškem največ okužb od začetka leta, del Avstrije spet v popolno zaprtje?

Na Hrvaškem so v minulih 24 urah ob 9327 testih potrdili 1891 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, umrlo je 20 bolnikov s covidom-19, je sporočil hrvaški štab civilne zaščite. Danes objavljeno število novih okužb je najvišje od 6. januarja, ko so jih potrdili 1896. S cepivom AstraZenece se je danes sicer cepil tudi premier Andrej Plenković.

Minulo sredo so pri naših južnih sosedih potrdili 1445 novih okužb, v sredo pred 14 dnevi pa 962, je direktor hrvaškega zavoda za javno zdravje (HZJZ) Krunoslav Capak povedal na današnji novinarski konferenci nacionalnega štaba civilne zaščite.

Poudaril je, da so v prvih treh dneh tega tedna v državi potrdili 32 odstotkov več novih okužb kot v prvih treh dneh prejšnjega tedna. Trenutna 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev znaša 307,6, stopnja smrtnosti na milijon prebivalcev pa 1431,2.

V državi imajo trenutno 7600 aktivnih primerov okužbe. V bolnišnicah se zdravi 1038 covidnih bolnikov, od katerih jih 99 potrebuje pomoč medicinskih ventilatorjev.

Medtem pa je približno tretjina hrvaških državljanov, ki so jih v preteklih tednih naročili na cepljenje s cepivom AstraZenece, cepljenje s cepivom tega britansko-švedskega podjetja zavrnila zaradi domnevnih zdravstvenih zapletov in tudi smrtnih primerov po cepljenju z njim.

Poleg predsednika hrvaške vlade Plenkovića sta se danes na sedežu vlade ravno s cepivom AstraZenece javno cepila tudi predsednik parlamenta Gordan Jandroković ter minister za zdravje Vili Beroš. Po cepljenju je Beroš novinarjem dejal, da so s cepljenjem z AstraZeneco "poslali močno sporočilo zaupanja v medicinsko znanost pred televizijskimi kamerami". Pričakuje, da bodo tudi druge državljane spodbudili k cepljenju, da bi premagali epidemijo covida-19. Vsi trije so v preteklosti sicer že okrevali po okužbi z novim koronavirusom.

Epidemiološke razmere se poslabšujejo v večini držav EU

Pandemija covida-19 se poslabšuje ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah članicah Evropske unije. V 19 od skupno 27 državah beležijo porast novih okužb. V 15 državah se povečuje število covidnih bolnikov v bolnišnicah, v osmih tudi hitro narašča število smrti, je v Bruslju opozorila evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides.

Razmere po oceni evropske komisarke za zdravje vzbujajo skrb, tudi zaradi vedno večje širitve različic novega koronavirusa, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Da bi razmere imeli pod nadzorom, ne zadostujejo samo ukrepi za javno zdravstvo. Potreben je dostop do varnih in učinkovitih cepiv," je še dejala Kiriakidesova. Prav to je v ozadju današnje odločitve o zaostritvi pravil za izvoz cepiv proti covidu-19. "Znova smo, tako se želim izraziti, pred izrednimi razmerami," je še dejala evropska komisarka.

Po kazalniku 14-dnevne incidence na 100.000 prebivalcev v devetem in desetem tednu leta v evropskih državah kaže tako: Češka (1518), Estonija (1464), Madžarska (934), Malta (693), Švedska (545), Poljska (542), Slovaška (531), Ciper (556), Italija (499) in na desetem mestu Slovenija s 489 pozitivnimi primeri.

V Avstriji porast okužb z novim koronavirusom predvsem na vzhodu države

Tudi v Avstriji se epidemiološke razmere še naprej slabšajo, predvsem na vzhodu države, kjer bodo uvedli strožje ukrepe za zajezitev okužb. Podrobnosti novih ukrepov naj bi sporočili še nocoj. V državi so v zadnjih 24 urah potrdili 3289 novih okužb, na oddelkih intenzivne nege se zdravi 447 covidnih bolnikov.

Veliko povečanje števila covidnih bolnikov na intenzivni negi beležita predvsem Dunaj in zvezna dežela Spodnja Avstrija. Na Dunaju jih je danes osem več kot dan prej, skupno 176, kar je največ od začetka epidemije covida-19 pred več kot letom dni.

V Spodnji Avstriji se na oddelkih intenzivne nege zdravi šest covidnih bolnikov več kot dan prej, skupno 91. V tej avstrijski zvezni deželi so največ covidnih bolnikov na intenzivni negi imeli 25. novembra, in sicer 115.

Deželni voditelji Dunaja, Spodnje Avstrije in Gradiščanske, kjer se hitro širi britanska različica novega koronavirusa, dunajski župan Michael Ludwig, deželna glavarka Spodnje Avstrije Johanna Mikl-Leitner in deželni glavar Gradiščanske Hans Peter Doskozil so sicer na pogovorih z avstrijskim ministrom za zdravje Rudolfom Anschoberjem, ki so se končali v zgodnjih jutranjih urah, dosegli dogovor o zaostritvi protikoronskih ukrepov za vzhod države. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi bilo med drugim govora o popolnem zaprtju za dva ali tri tedne.

Po poročanju avstrijskega časnika Kronen Zeitung naj bi od 1. do 6. aprila zaprli vse trgovine, z izjemo supermarketov, šolarji pa se po velikonočnih počitnicah do 11. aprila naj ne bi vrnili v šolske klopi. Podaljšanje počitnic pri tem naj ne bi prišlo v poštev, pač pa bi naj znova potekal pouk na daljavo. Podrobnosti novih ukrepov za vzhod države naj bi na Dunaju objavili nocoj.

Na državni ravni se je število covidnih bolnikov v avstrijskih bolnišnicah v primerjavi z dnevom prej prav tako povečalo. V avstrijskih bolnišnicah jih je trenutno 2086, kar je 37 več kot v torek. Sedemdnevna incidenca na 100.000 prebivalcev je trenutno 247,7.

Povprečno so v Avstriji minuli teden na dnevni ravni okužbo z virusom SARS-CoV-2 potrdili pri 3149 ljudeh. V državi je trenutno 33.521 aktivnih okužb, od torka je umrlo še 30 covidnih bolnikov.

Merklova si je premislila glede dogovora o strogem zaprtju za veliko noč

Nemška kanclerka Angela Merkel pa si je – potem ko je bila tarča številnih ostrih kritik – očitno premislila in preklicala odločitev, po kateri naj bi v Nemčiji v času podaljšanih velikonočnih praznikov veljali še posebej strogi ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Sodržavljanom se je opravičila in prevzela vso odgovornost za napako.

"Ta napaka je zgolj in samo moja napaka. Kajti na koncu koncev jaz nosim odgovornost za vse," je Merklova dejala pred novinarji, potem ko je potrdila, da se je z voditelji zveznih dežel danes dogovorila za preklic napovedanih strogih velikonočnih zajezitvenih ukrepov. Kot je še dodala, je celotna zadeva "povzročila dodatno negotovost", kar globoko obžaluje in državljane prosi, da ji oprostijo.

Odstop od v noči s ponedeljka na torek doseženega dogovora je sicer utemeljila s tem, da je bilo v njem preprosto preveč neznank glede tega, kako naj bi ga dejansko uresničili. Zatrdila je, da so imeli najboljše namene, a številnih vprašanj, ki jih je dogovor odprl, v tako kratkem času ni mogoče razrešiti.

Da si je kanclerka premislila oziroma da je prišlo do sprememb, je že pred tem poročalo več tujih medijev, sklicujoč se na sporočila več virov, ki so želeli ostati neimenovani, a so sodelovali na današnjem kriznem sestanku nemških zveznih oblasti z voditelji zveznih dežel.

Sestanek je bil sklican zelo na hitro po videopovezavi, kanclerka pa je na njem že takoj na začetku sporočila, da se je odločila dogovor, ki so ga dosegli v ponedeljek ponoči in v skladu s katerim bi v času podaljšanih velikonočnih praznikov med 1. in 5. aprilom zaprli večino trgovin ter še dodatno omejili druženja, preklicati. Obenem se je voditeljem zveznih dežel zahvalila, da so bili tako na hitro pripravljeni na nove pogovore.

Tudi vodja CDU in ministrski predsednik zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija Armin Laschet je pred tem povedal, da je kanclerka deželne voditelje tik pred zdajci povabila na nujno srečanje prek videopovezave, ki se je nato začelo ob 11. uri. Obenem je izrazil pričakovanje, da bodo na sestanku "zelo kritično" spregovorili o tem, kaj se je zgodilo pred dvema dnevoma. Po sestanku pa je potrdil, da so dogovor preklicali in se namesto tega odločili zgolj za poziv ljudem, naj za velikonočne praznike ostanejo doma. Kot je še dejal, so se voditelji strinjali, da je bil dogovor "napaka in v takšni obliki neizvedljiv".

Dogovor je bil sicer v torek tarča ostrih kritik predvsem zato, ker naj bi bil, čeprav so bili pogovori o njem maratonsko dolgi, v svojih ključnih elementih nejasen. Še posebej iz gospodarstva je bilo slišati očitke, da jim ni jasno, kaj naj bi velikonočno zaprtje v praksi sploh pomenilo.

Mediji so obenem ostro napadli odločitev voditeljev ne le o velikonočnem zaprtju, ampak tudi o siceršnjem podaljšanju strogih zajezitvenih ukrepov v april, češ da se vlada osredotoča na popolnoma napačne zadeve, namesto da bi raje pospešila kampanjo cepljenja proti covidu-19 in izboljšala strategijo testiranja na okužbo z novim koronavirusom.

Zaradi covida-19 v bolnišnici dve francoski ministrici

Medtem pa sta zaradi covida-19 v bolnišnici že dve francoski ministrici. Potem ko so v ponedeljek hospitalizirali 59-letno ministrico za delo Elisabeth Borne, so zaradi poslabšanja simptomov danes v bolnišnico sprejeli tudi 74-letno ministrico za kulturo Roselyne Bachelot. Okužbo so pri njej potrdili minuli konec tedna.

Vir blizu ministrici za kulturo je povedal, da je njeno stanje stabilno in da ni zaskrbljujoče. Njen zdravnik ji je predpisal "nekajdnevni povečan nadzor v bolnišnici".

V prestolnici Pariz in njenih predmestjih sicer narašča število okužb, zato je vlada minuli teden na območju za en mesec zaprla vse nenujne trgovine med tretjim zaprtjem od izbruha epidemije, a ob manj strogih pravilih pri gibanju na prostem. Zaprtje velja za okoli 21 milijonov ljudi v pariški regiji in regiji Hauts-de-France na severovzhodu države ter v departmajih, ki mejijo na ti regiji. V torek je vlada podjetja na območjih pozvala, naj čim več zaposlenih dela od doma.

V bolnišnicah v pariški regiji se je na intenzivnih oddelkih v torek zdravilo 1370 covidnih bolnikov. V državi se jih na teh oddelkih skupno zdravi 4634. Zdravniki opozarjajo, da bodo kmalu dosegli številke z vrhunca drugega vala lansko jesen, ko se je na intenzivnih oddelkih zdravilo 4900 covidnih bolnikov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v torek napovedal nov zagon pri cepljenju proti covidu-19. Napovedal je prihod novih odmerkov cepiv v aprilu in skorajšnjo vzpostavitev 35 centrov za množično cepljenje po državi. Eden bo tudi na pariškem stadionu Stade de France.

Belgija v boju s tretjim valom znova v delno zaprtje

Belgijske oblasti so danes napovedale vnovično delno zaprtje javnega življenja za štiri tedne. Šole bodo zaprte, nenujne trgovine bodo za stranke odprte le ob vnaprej dogovorjenem terminu. Odločitev sledi ocenam, da se v Belgiji krepi tretji val epidemije covida-19, in svarilom zaradi naraščanja števila covidnih bolnikov v bolnišnicah.

Pandemija je "velika lekcija v ponižnosti za politike, za vse," je ob napovedi ukrepov dejal belgijski premier Alexander De Croo. Zaprtje bo sicer začelo veljati to soboto, cilj pa je stroge omejitve znova odpraviti oziroma omiliti in predvsem znova odpreti šole z 19. aprilom. Po besedah De Crooja – vlada se je odločila za stroge, a kratkotrajne ukrepe.

Storitve, ki vključujejo tesnejše stike s strankami, kot so frizerji in kozmetični saloni, bodo ustavljene. Na javnih mestih se bodo smele družiti po največ štiri osebe, in to le z zaščitnimi maskami, doslej je bilo dovoljeno druženje do deset ljudi. Šole se bodo s ponedeljkom, to je v tednu pred veliko nočjo, ko se v Belgiji tako ali tako začnejo dvotedenske počitnice, zaprle. Vrtci ostajajo odprti. Nenujne, a sistemsko pomembne trgovine bodo smele delati le, če bodo s strankami vnaprej dogovorile termine za obisk.

V 11,5-milijonski državi sicer že zdaj veljajo nočna policijska ura, odlok o delu od doma, če je to le mogoče, stroge omejitve druženj v zaprtih prostorih ter splošna prepoved nenujnih potovanj v oziroma iz tujine. Že v petek so belgijske oblasti preložile za začetek aprila predvidene omilitve obstoječih zajezitvenih ukrepov.

Novi val pristojni pripisujejo predvsem širjenju britanske različice virusa, ki je bolj nalezljiva in lahko tudi vodi v hujši potek bolezni. Število novih okužb se v zadnjem času drastično povečuje. 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev je zrasla za 50 odstotkov, in sicer na 434. V minulem tednu so v povprečju beležili 4158 novih okužb dnevno. Tudi število covidnih bolnikov v bolnišnicah narašča. Lansko jesen je sicer Belgija nekaj časa beležila celo po 20.000 novih okužb dnevno.

Na Poljskem v enem dnevu skoraj 30.000 novih okužb

Na Poljskem so v zadnjih 24 urah potrdili 29.978 okužb z novim koronavirusom, kar je največ doslej. To je tudi veliko več kot v torek, ko so poročali o 16.741 novookuženih. Zadnje najvišje dnevno število okužb od izbruha epidemije je bilo 7. novembra, ko so potrdili 27.875 primerov okužbe. Vlada je napovedala zaostritev ukrepov.

V zadnjih 24 urah je po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje umrlo še 575 bolnikov s covidom-19.

Po ocenah strokovnjakov bi število dnevnih okužb lahko bilo še veliko višje, saj testirajo samo tiste s simptomi covida-19.

Po besedah poljskega ministra za zdravje Adama Niedzielskega so razmere še posebej zaskrbljujoče v regiji Mazovija v osrednjem delu države, kjer leži tudi prestolnica Varšava, in v industrijski regiji Šlezija na jugu države. Zaradi današnjih podatkov bodo žal morali zelo resno razmisliti o zaostritvi ukrepov, je dejal.

Premier Mateusz Morawiecki je sicer že v torek zvečer sporočil, da bodo nove ukrepe za zajezitev širjenja okužb objavili v četrtek. Izpostavil je, da se bo tretji val epidemije končal prej, če bodo prebivalci spoštovali ukrepe in če se bodo cepili proti covidu-19.

V začetku meseca je sicer vlada znova uvedla vrsto omejitev. Med drugim so zaprli šole, nakupovalna središča in gledališča.

Iz Indije poročila o novi različici virusa

V Indiji so zaznali "dvojno mutirano različico" novega koronavirusa, je danes sporočilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje. Gre za še dodaten zaplet, medtem ko se indijske oblasti soočajo z novim hudim valom epidemije ter najvišjim dnevnim porastom tako okuženih kot umrlih letos.

S sekvenciranjem genoma in analizo vzorcev iz zvezne države Maharashtra so našli mutacije virusa, ki se ne skladajo z nobeno od doslej zabeleženih različic, so sporočili z ministrstva.

Prav Maharashtra je ena od indijskih zveznih držav, ki jih je pandemija najbolj prizadela in kjer je epidemiološka situacija najslabša, vendar pa se na ministrstvu niso opredelili, ali gre to pripisati novi različici.

Zapisali so le, da čeprav so v Indiji potrdili več različic novega koronavirusa – med drugim britansko, južnoafriško in brazilsko – in zdaj tudi novo dvojno mutirano različico, te po dosedanjih ugotovitvah niso dovolj razširjene, da bi lahko potrdili neposredno zvezo med njimi in hitrim porastom števila okuženih v nekaterih zveznih državah.

V Indiji so sicer v minulem dnevu potrdili 47.262 novih okužb, kar je največ od začetka novembra lani. Število umrlih s covidom-19 je medtem v zadnjih 24 urah naraslo za 275, kar je največji dnevni porast letos.

V Braziliji prvič več kot 3000 žrtev covida-19 v enem dnevu

V Braziliji so prvič doslej v enem dnevu zabeležili več kot 3000 smrtnih žrtev covida-19. Zaradi vse slabših epidemioloških razmer je stanje na oddelkih intenzivne nege bolnišnic po večini države kritično.

Kot je v torek zvečer sporočilo zdravstveno ministrstvo, je v predhodnih 24 urah umrlo 3251 ljudi. Več kot 3000 smrtnih žrtev so pred tem v roku enega dneva našteli le še v ZDA.

Novih okužb s koronavirusom so v zadnjem dnevu v državi našteli skoraj 82.500.

Zaradi velikih obremenitev so razmere na oddelkih intenzivne nege bolnišnic v 24 od 26 zveznih držav kritične, ob sklicevanju na ugotovitve brazilskega raziskovalnega inštituta Fiocruz poročajo lokalni mediji. "Od začetka marca je država priča zlomu zdravstvenega sistema pri oskrbi bolnikov, ki potrebujejo kompleksno oskrbo zaradi covida-19," je zapisal portal G1.

Predsednik Jair Bolsonaro na začetku novemu koronavirusu ni pripisoval velikega pomena, v zadnjem času pa je nekoliko spremenil ton. Namesto zmanjševanja pomena pandemije se je sedaj predsednik, ki se mu leta 2022 izteče mandat, osredotočil na izražanje solidarnosti s tistimi, ki so izgubili svojce. V torek zvečer je Brazilcem še zagotovil, da se bo država zahvaljujoč cepljenju kmalu vrnila v normalno življenje.

*(Za najboljši ogled zgornjega zemljevida okužb z novim koronavirusom po svetu priporočamo uporabo celozaslonskega načina.)