Moderna v sporu z ameriško vlado stopila korak nazaj, sodne bitke za zdaj ne bo

Nacionalni inštituti za zdravje (NIH), ki so javna agencija ameriškega ministrstva za zdravje, so nasprotovali prizadevanjem Moderne, da na svoji patentni prijavi kot izumitelje navede le svoje znanstvenike, ne pa tudi vladnih strokovnjakov. Moderna je slednje opredelila kot "sodelavce", v svoji julijski vlogi pri Uradu za patente in blagovne znamke pa zapisala, "da je v dobri veri ugotovila, da ti posamezniki niso sooblikovali mRNA-zaporedja". 

Zdaj so v podjetju vložili novo vlogo, ki pa jim daje več časa za pogajanja z NIH, saj omogoča poznejšo izdajo patenta. To pomeni, da vsaj za zdaj sodne bitke med Moderno in ZDA ne bo. 

"Moderna je sprejela ta ukrep, da bi omogočila več časa za razpravo z NIH," so zapisali v podjetju in ob tem znova poudarili, da so bili njihovi znanstveniki tisti, ki so izumili zaporedje mRNA. Urad za patente je v pojasnilu zapisal, da bi Modernino julijsko vlogo lahko odobrili, a da podjetje ni plačalo pristojbine do roka, zato vloga ni bila sprejeta.

NIH je v odzivu dejal, da pozdravlja odločitev Moderne. "NIH ceni svoje sodelovanje z Moderno, ki je pripeljalo do razvoja cepiva, ki rešuje življenja. Pozdravljamo priložnost za sodelovanje s podjetjem pri reševanju vprašanj intelektualne lastnine na način, ki priznava zelo pomembne prispevke znanstvenikov NIH." 

Vsaka oseba, ki je opredeljena kot izumitelj, ima vse pravice do patenta. Večina znanstvenikov, zaposlenih v državnih ustanovah ali pa v zasebnih podjetjih, mora svoje pravice do patenta predati svojim delodajalcem. Če bi bili znanstveniki NIH navedeni kot soizumitelji Moderninega cepiva, bi lahko dostop do patenta omogočili tretjim osebam brez dovoljenja Moderne, je poročal Bloomberg. Prav tako bi bili upravičeni do izplačila sorazmernega deleža od prodaje cepiva. 

Urad za patente se sicer ne vpleta v odločanje, kdo naj bo naveden kot izumitelj. V primeru, da pride do spora, morajo o tem odločati sodišča.

Raziskovalci so izračunali, da je ameriška vlada Moderni namenila okoli 2,5 milijarde dolarjev (2,22 milijarde evrov) sredstev za razvoj in proizvodnjo cepiva proti covidu-19. Poleg finančne podpore so oblasti podjetju odstopile tudi znanstvenike, zaposlene v državnih institucijah. NIH trdi, da so zvezni znanstveniki ustvarili stabilizirane spike proteine, ki so ključna sestavina cepiva, ki ga je izdelala Moderna.