Analiza ukrepov, ki so najbolj učinkovali, omejitve gibanja na občine ni med njimi

Gibanje in druženje ljudi sta dve od najpomembnejših orodij, s pomočjo katerih se širi novi virus, zato so različne države, tudi Slovenija, sprejemale različne ukrepe, da bi to zmanjšale. Podjetje A1 nam je ponudilo dostop do orodja, s pomočjo katerega grafično prikazujejo in merijo mobilnost in navade ljudi v Sloveniji, del teh vam bomo pokazali v nekaj člankih, v katerih bomo natančneje analizirali podatke pred uvedbo ukrepov in do danes, pa tudi kaj se je dogajalo. Te podatke združijo iz množice podatkov, ki jih dnevno ustvarja mobilno omrežje in jih nato na podlagi tržnega deleža ekstrapolirajo na celotno prebivalstvo. Tako boste lahko prebrali analize na ravni države, nekaj občin in tudi sami preverili, kako natančno se držimo ukrepov.

Enako tehnično rešitev uporablja avstrijska vlada za merjenje učinkovitosti sprejetih ukrepov

Aplikacija zbira podatke v dveh točkah, in sicer, ali so se ljudje gibali več kot dva kilometra od doma in kako je potekalo gibanje med občinami. Podatki se zajemajo in kažejo trende vse od začetka februarja pa do danes, in sicer z enodnevnim zamikom. Podatki za ponedeljek so tako na voljo šele naslednji dan, ko so primerno obdelani. V A1 so pripravili najosnovnejšo platformo, ki vam kaže podatke za prejšnji dan. Včerajšnji ponedeljek, 27. april, izstopa, ker je bil praznik (januarja je bil delovni dan), a je kljub temu bilo še vedno kar 50 odstotkov ljudi mobilnih.  

Kakšni so trendi v Sloveniji? 

Če primerjamo februar in marec, vidimo, da se s toplejšim vremenom povečuje tudi mobilnost. Tako imajo na A1 predstavljeno statistiko, da se je recimo 13. februarja 72,3 odstotka ljudi gibalo v radiusu, večjem od dveh kilometrov, tudi statistika za prehode med občinami govori podobno. 13. marca je ta statistika podobna, a je že zaznan prvi padec, malo več kot šestodstotni, giblje se še 66,6 odstotka ljudi. Takrat se je že veliko govorilo o koronavirusu, ljudje so opazovali, kaj se dogaja, vlada Marjana Šarca v odstopu je sprejela enega od najbolj učinkovitih ukrepov – zaprtje šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov. V nedeljo, 15. marca, že nova vlada Janeza Janše sprejme tudi enega ključnih ukrepov – prepoved javnega prevoza. 

Podatki kažejo, da so ljudje ukrepe spoštovali, gibanje se je bolj omejilo, padci so v desetinah odstotkov, dan, ko je bilo gibanja najmanj, je nedelja, 22. marca, ko je bilo mobilnih manj kot 40 odstotkov prebivalcev Slovenije. Tudi na A1 pravijo, da smo Slovenci, podobno kot Avstrijci, ukrepe spoštovali. 

Od tega dneva se ta mobilnost povečuje, a pada število okuženih, kar pomeni, da se Slovenci najverjetneje zelo dobro držimo ukrepov socialne distance, prepovedi druženja in higienskih standardov, ukrepi, sprejeti po 15. marcu pa, vsaj po analizi, niso zmanjšali mobilnosti ljudi.

Prepoved prehoda med občinami

29. marca država prepove prehode med občinami, ta odlok začne veljati 30. marca. Analiza podatkov kaže, da se mobilnost med prebivalci ni zmanjšala, nasprotno, po 22. marcu se začne trend povečevanja mobilnosti, ki se nadaljuje kljub tej prepovedi. Kar je možno videti, je, da se je zmanjšalo gibanje čez vikende, med tednom pa statistično pogosto ne pade oziroma se proti koncu meseca aprila celo povečuje. V praksi to pomeni, da ljudje niso odhajali v turistične kraje med vikendom, so pa to počeli med tednom zaradi službenih ali drugih namer. V četrtek, 26. marca, je že opazen trend naraščanja gibanja tako med tednom kot vikendom.  

Ta trend narašča, če je še v začetku epidemije trend zmanjšanja gibanja bil v dvajsetih odstotkih, je v zadnjih dnevih aprila pogosto okrog deset odstotkov ali tudi manj. Treba je tudi poudariti, da ukrepi niso zaustavili gibanja prebivalcev. Če se je v povprečju pred uvedbo ukrepov gibalo približno 70 odstotkov ljudi, je ta odstotek v času omejitev med delovnim tednom padel na od 40 do 50 odstotkov prebivalcev, zdaj pa pogosto dosega že več kot 60 odstotkov – to vedno na delovni dan. 

Podatki so anonimizirani, posameznika ni možno identificirati

Podobno kot smo videli pri analizah, ki so jih ponujali Google in drugi digitalni giganti, se je pojavilo vprašanje varovanja osebnih podatkov in namen uporabe. Kot so nam razložili v podjetju A1, se te podatke anonimizira in tudi že uporablja nekaj časa. "Uporabljamo podatke mobilnega omrežja, ki jih v celoti anonimiziramo, depersonaliziramo, agregiramo (združujemo) in ektrapoliramo na celotno populacijo. Ključ anonimizacije se menja vsak dan, kar pomeni, da je popolnoma nemogoče, da bi s kakršnokoli metodo podatke povezali s posameznikom. Posledično to pomeni, da podatki niso (in tudi ne morejo biti) povsem natančni, vendar so kljub temu dovolj kakovostni, da lahko z njimi odgovarjamo na ključna vprašanja. Postopek anonimizacije podatkov je pregledalo več mednarodnih inštitucij in so povsem v skaldu z GDPR in sorodnimi uredbami," pravi Janez Križan, direktor razvoja in inovacij v A1.

"V Avstriji to platformo recimo uporabljajo Avstrijske železnice. Oni s pomočjo tega delajo analize, koliko ljudi se dejansko vozi z vlaki, kje vstopajo, koliko časa se vozijo, kje izstopajo, saj sistem kart v Avstriji ni tak kot pri nas. V Sloveniji kupiš karto za pot iz kraja A v kraj B, v Avstriji pa enostavno kupiš karto in se pelješ," je še povedal Križan.

Dodal je tudi, da imajo pridobljena vsa mnenja tistih, ki bdijo nad digitalnimi pravicami, pa tudi razložil je nekaj podrobnosti o ozadju programa. Ta podatke za tekoči dan pripravi šele dan pozneje, tudi stanja v živo za program ne predvideva, tako da bi bil nadzor gibanja ljudi nemogoč, gre za to, da se iščejo in razvijajo trendi, s pomočjo katerih lahko naredimo dobre analize. "V Sloveniji smo opravili analizo za potrebe napovedovanja ukrepa v primeru katastrofalnega potresa. Ljubljano smo razdelili na 500 metrov velike kvadrate in v posameznem kvadratu dobili približno oceno, koliko ljudi se v njem zadržuje," še pravi Križan. Ta analiza je ključnega pomena, če bi radi dobili podatke o dejanskem gibanju ljudi v določnem delu dneva. V analizi so videli, koliko ljudi približno je dopoldan v industrijskem delu, koliko v stanovanjskih delih, vse to pa pomaga pri pripravi načrtov za pomoč in reševanje ljudi v katastrofalnih naravnih dogodkih. 

Ceste so prazne, mobilnost pa je padla za 10-30 odstotkov. Kako je to možno? 

Posameznik je v teh analizah praktično nepomemben, saj, kot je povedal Boris Cergol, vodja poslovne enote za umetno inteligenco pri Comtrade, nas "za iskanje generalnega trenda en posameznik prav nič ne zanima. Pomembno je, za kakšen namen se podatki uporabljajo in je od tega veliko odvisno. Kot je v tem primeru, ko se išče trende gibanja in kako se ljudje gibljejo, je posameznik absolutno nepomemben." 

Cergol tudi pravi, da se te podatke lahko uporabi za analizo in tudi napovedi, saj se da marsikaj preračunati, od širjenja okužb do sledenja teh v preteklosti, ko se pripravljajo poročila o uspešnosti.  Opozarja tudi, da razumemo, kako se bo tovrstne podatke uporabljalo in da moramo paziti na odločitve o uporabi prisilnih sredstev, ki bi jih države lahko uporabile. To so analitična orodja, ki jih moramo tako tudi jemati. 

Kako je naraščal trend mobilnosti od 15. marca dalje

Nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je na pogovoru že uvodoma poudarila, da te podatke mobilni operaterji v svojih bazah imajo in jih tudi zakonito pridobivajo. Te podatke sicer lahko uporabi za druge namene, a mora iti skozi določen pravni temelj in mora opraviti presojo zakonitega procesa za uporabo tega: "Kot sem jaz videla aplikacijo, se mi zdi, da je popolnoma anonimizirana in da so podatki tudi uporabni za državo, ki bo odločala z ustavno odločbo o tem, ali so ukrepi za omejitev gibanja še sorazmerni." Kot še pravi, agregirani podatki sami po sebi niso problematični, če podjetje zagotavlja zaščitne elemente. 

 Več o posameznih analizah in prikazih ukrepov, tudi za nekatere občine, pa v prihodnjih dneh.