Množična migracija tajskih slonov, ki so zaradi covida-19 ostali brez 'službe'

Karavana slonov je s svojimi skrbniki morala premagovati hribe in doline, reke in goščave, da se je prebila do "domače" vasi Huay Pakoot na severu Tajske. V tej vasi namreč pripadniki plemena Karen že štiri stoletja vzgajajo in trenirajo slone.  

Večina oskrbnikov s sloni služi denar v 180 kilometrov oddaljenem turističnem kraju Chiang Mai, kjer pred turisti izvajajo razne trike v zabaviščnih parkih, obiskovalcem ponujajo bližnji stik s sloni, fotografiranje in ježo na teh veličanstvenih sesalcih. A zaradi pandemije in posledično pomanjkanja turistov, so morale številne turistične atrakcije zapreti svoja vrata. Brez dela so ostali tako oskrbniki kot njihovi sloni. 

"Utrujeni so, vendar precej srečni," je ob prihodu v domačo vas za AFP dejal eden od oskrbnikov, ki s sloni dela že 15 let. "Imajo zelo dober spomin. Zdi se, da po letih odsotnosti vedo, da se končno vračajo domov," je dejal 35-letnik. 

37-letni Sinchai Joroenbunpod, ki prav tako vzreja slone, vendar ni nikoli delal v turističnih kampih, pravi, da je navdušen nad vrnitvijo preostalih živali v vas. Nekaterih slonov namreč ni videl že leta. "Odraščal sem z njimi – so kot moji bratje in sestre," je dejal. 

V zadnjih dveh mesecih se je okoli 1000 slonov in njihovih oskrbnikov vrnilo v domače vasi, je pojasnil Theerapat Trungprakan, predsednik tajske zveze Elephant Alliance. To je zagotovo enkraten zgodovinski dogodek. "Tako velike migracije v tako kratkem času v naši državi še ni bilo," je dejal.  

Vendar pa je vrnitev domov v tako velikem številu velik izziv za lokalno skupnost. V vasi Huay Pakoot namreč ponavadi živi manj kot 10 slonov. Danes jih je v vasi, kjer živi okoli 400 ljudi, tam že več kot 90. Pogoji v vasi pa niso primerni za tako veliko populacijo slonov. Gozdove okoli vasi so namreč v preteklosti precej skrčili, zato da so pridobili kmetijska zemljišča za pridelavo koruze. "Celotna vas pravzaprav ni pripravljena na oskrbo tako velike črede," je dejal Theerapat.

Nekateri sloni bivajo in spijo ob domovih svojih lastnikov, večino pa čez noč nastanijo v gozd, kjer nad njimi bdijo oskrbniki. Toda, včasih kakšen slon zbeži in zaide na polja koruze, od koder jih nato kmetje skušajo pregnati tudi z nasiljem. Zaradi omejenega prostora pa so že izbruhnili posamezni spopadi med sloni, ki so skušali drug pred drugim braniti svoj "teritorij". 

Še večji izziv za oskrbnike slonov pa je zagotavljanje dovoljšnje količine hrane za živali. Vsaka odrasla žival namreč v povprečju na dan poje okoli 300 kilogramov rastlin. Pogosto morajo krmo dokupovati, kar nanese približno 15 dolarjev (13 evrov) na dan. "Če bo pandemija trajala še dolgo, bomo morali posaditi še več trave, banan in sladkornega trsa," je dejal 19-letni oskrbnik Jirayu Prateeppratarn. 

Okoljevarstveniki se bojijo, da bi se obupani oskrbniki lahko zatekli k nezakonitemu izsekavanju gozdov, ki cveti ob meji z Mjanmarom. Theerapat je namreč opozoril, da so vse družine v vasi že skoraj izčrpale svoje družinske proračune.

Nekateri upajo, da bo kriza spodbudila premislek o in večji nadzor nad živalskim turizmom, ki je pogosto za hrbti turistov zelo brutalen. Številne organizacije denimo že vrsto let opozarjajo na nehumano ravnanje s sloni. Nekateri vzreditelji naj bi namreč uporabljali nasilne metode za udomačitev živali.