Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti navajajo, da odlok med izjemami ali dodatnimi opredelitvami ne navaja, da bi pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) morale izpolnjevati osebe, ki pri opravljanju dela prihajajo v neposreden stik z drugimi osebami v okoljih ali dejavnostih v Sloveniji. To torej pomeni, da morajo pogoj PCT izpolnjevati tudi delavci, ki opravljajo delo na domu.
Kdo bo izvajal nadzor?
Na vprašanje, ali lahko pride inšpektor pogoj PCT preveriti na dom in kako poteka takšen nadzor, so na Inšpektoratu za delo odgovorili, "da inšpektorji nimajo neposrednih pristojnosti za nadzore v domovih delavcev, kjer ti opravljajo delo na domu."
Opozorili so, da 7. člen Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 določa, da je za preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT odgovoren delodajalec. Če delodajalec te svoje obveznosti ne izvaja, pa lahko inšpektorji (vsi, ki opravljajo nadzor po ZNB), zoper njega ustrezno ukrepajo.
Za opravljanje dela se šteje, da je izpolnjen pogoj PCT, če se presejalno testiranje s hitrim antigenskim testom za samostestiranje izvede enkrat tedensko v enakih presledkih. Za namen dokazovanja samotestiranja odgovorna oseba posreduje delavcu evidenčni list, ki vsebuje datum samotestiranja, rezultat testa in podpis. Sredstva za izvajanje presejalnega testiranja zagotavlja delodajalec.
Čas opravljanja samostestiranja je možno šteti v delovni čas, pri čemer pa je po navedbah ministrstva treba upoštevati, da se obdobje, ki naj se všteva v delovni čas delavca, presoja glede na okoliščine konkretnega primera v luči razumevanja pomena efektivnega delovnega časa.
Kaj če delavec ne izpolnjuje pogoja PCT?
Če delavec ne izpolnjuje pogoja PCT, to predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko razlog za ukrepanje delodajalca v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, so pojasnili na ministrstvu. Delavcu, ki krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče opomin ali druge disciplinske sankcije, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.
Kršenje pogodbenih obveznosti ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja je lahko utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Vendar mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru, če bo delavec znova kršil obveznosti iz delovnega razmerja, dodajajo na ministrstvu.
Delavčeva hujša kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjena naklepoma ali iz hude malomarnosti, je tudi določen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Ob tem mora biti hkrati izpolnjen pogoj, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Delo od doma učinkovit ukrep za odpravo tveganja za okužbo
Kot še dodajajo, zakon o varnosti in zdravju pri delu določa temeljno odgovornost delodajalca za varnost in zdravje delavcev. V primeru spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na sprejeto oceno tveganja , med katere sodi tudi nevarnost za okužbo z virusom, ki povzroča Covid-19, delodajalci opravijo revizijo ocene tveganja in sprejmejo ustrezne ukrepe, pri čemer se posvetujejo s strokovnim delavcem za varnost pri delu in izvajalcem medicine dela.
Med splošne organizacijske ukrepe sodi delo od doma, ki je učinkovit ukrep za odpravo tveganja za okužbo z virusom SARS-CoV-2 v delovnih sredinah, saj delavci, ki delajo od doma ne predstavljajo tveganja za prenos okužbe na delovnem mestu oziroma v delovnem okolju. Delo od doma je vseskozi omogočeno tudi delavcem, ki se morajo osamiti oziroma so napoteni v karanteno, v kolikor je za njih mogoče organizirati delo od doma, saj se s tem ukrepom tveganje za prenos okužbe v delovnem okolju odpravi, delavci pa lahko kljub temu opravljajo svoje delo: "Z vidika zagotavljanja varnega in zdravega dela menimo, da delo od doma bistveno prispeva k odpravi in omejevanju tveganj povezanih z novim koronavirusom," poudarjajo na ministrstvu za delo.
KOMENTARJI (1296)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.