Dve leti covida-19: od prvih opozoril o nenavadni pljučnici do pandemije

Zadnji dan leta 2019 je Kitajska Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) obvestila o več primerih bolezni, ki je podobna pljučnici in se je pojavila v 11-milijonskem mestu Vuhan. Kmalu zatem so ugotovili, da je izvor bolezni ena od ribjih tržnic v mestu, na katerih so prodajali tudi žive živali. Dognali pa so tudi, da bolezen povzroča nova vrsta koronavirusa – med koronaviruse sodi vse od prehladov do sarsa – in začasno so ga poimenovali  2019-nCoV, zdaj ga po vsem svetu poznamo kot SARS-CoV-2; bolezen, ki jo povzroča ta virus, pa kot covid-19.

Kitajske oblasti so 11. januarja 2020 sporočile, da je za posledicam okužbe z novim koronavirusom v  Vuhanu umrl prvi človek. Takrat je bil virus v tem mestu že precej razširjen, kljub poznejšemu zaprtju Vuhana in pretrganju prometnih povezav pa se je okužba razširila tudi drugod po Kitajski in kmalu zatem po vsem svetu. Kitajske oblasti so pozneje priznale, da so se na virus odzvale prepočasi in da bi ga lahko ob strožjih ukrepih zajezili.

V začetku februarja lani je zaradi posledic covida-19 umrl tudi zdravnik iz Vuhana Li Venlieng, ki je prvi opozarjal na izbruh nenavadne pljučnice.

Odzivi na nov virus sprva medli, nato šok in panika

Tudi odzivi WHO in večine evropskih držav na nov virus so bili sprva precej medli. WHO se je odločila razglasiti pandemijo šele 11. marca in mnogi so bili pozneje zelo kritični do vloge te svetovne organizacije v pandemiji. Kritike – tudi iz zdravniških vrst – pa so takrat letele tudi na slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje in na nekatere predstavnike stroke, ki so mirili, da ni potrebe po paniki, na začetku pa so za preprečevanje prenosa virusa svetovali le splošne preventivne ukrepe, kot je higiena kašlja.

Na evropskih tleh so novi koronavirus prvič potrdili 24. januarja, in sicer pri dveh osebah, ki sta se v Francijo vrnili iz Kitajske. Primere okužb so kmalu potrdili tudi v drugih evropskih državah. Iz italijanskega Bergama so začeli v javnost prihajati pretresljivi prizori prenatrpanih bolnišnic, v katerih so ljudje množično umirali za covidno pljučnico in povezanimi zapleti. Zaradi številnih smrtnih žrtev v Bergamu so vojaška vozila trupla ponoči odvažala v druge kraje, saj v tamkajšnjem krematoriju niso mogli upepeliti vseh, prav tako ni bilo več prostora v mrtvašnicah.

V državah po svetu so nato ob spoznanju, kako razsežna je epidemija, začeli sprejemati stroge omejevalne ukrepe, kot je popolna ustavitev javnega življenja. V Italiji so lahko ljudje nekaj časa le izjemoma prestopili domači prag. Med državami pa se je vnel tudi boj za zaščitna sredstva, denimo za maske in razkužilo, ter za medicinske aparature, kot so ventilatorji za umetno predihavanje. 

Prvi primer pri nas potrjen 4. marca 2020, okužba do zdaj potrjena pri več kot 450.000 Slovencih

V Sloveniji so prvi primer okužbe z novim koronavirusom potrdili med zadnjimi državami v Evropi – 4. marca. Takrat je šlo za moškega, ki je iskal zdravstveno pomoč na ljubljanski urgenci, potem ko se je vrnil s skupinskega potovanja po Maroku, povezovalni let pa je imel iz Italije.

Število okužb je hitro naraščalo tako v Sloveniji kot po svetu. Slovenska vlada, takrat še pod vodstvom Marjana Šarca, je 12. marca razglasila epidemijo. Sledili so strogi omejevalni ukrepi, ugasnilo je javno življenje, zaradi česar je Slovenija – tudi zaradi strahu ljudi pred novo, neznano boleznijo – prvi epidemični val prestala razmeroma dobro in z malo smrtnimi žrtvami. 

Takrat je v Sloveniji zaradi covida-19 umrlo nekaj več kot sto ljudi, do danes več kot 6000. Brutalen je bil zlasti drugi epidemični val pred letom dni, ko je na dan umrlo tudi po 60 ljudi, na udaru so bili predvsem domovi za starejše. A umirali so tudi mlajši, med drugim je javnost pretresla smrt 26-letne nosečnice.

V Sloveniji doslej potrdili skoraj pol milijona okužb, na svetu slabih 282 milijonov

Po dveh letih je bilanca naslednja: v Sloveniji je bilo potrjenih skoraj pol milijona okužb z novim koronavirusom, v bolnišnicah se je zaradi covida zdravilo 25.800 bolnikov, mnogi od njih so  pri dihanju potrebovali pomoč ventilatorja. Nekaterim so morali presaditi pljuča in mnogi od njih imajo trajne posledice zaradi prebolevanja covida-19, saj se je izkazalo, da gre za sistemsko bolezen, ki ne prizadene samo pljuč, ampak tudi druge organske sisteme.

Po svetu je bilo doslej potrjenih 281,8 milijona okužb z novim koronavirusom – od tega 200 milijonov v Evropi in obeh Amerikah – ki je v teh dveh letih doživel mnogo mutacij in novih različic, trenutno je na pohodu omikron. Covid-19 je po svetu doslej terjal 5,4 milijona smrtnih žrtev.

Cepiva v rekordno hitrem času, razmisleki o uvedbi obveznega cepljenja

Pred dobrim letom je za mnoge posvetila luč na koncu predora, saj so znanstveniki v sodelovanju s farmacijo v rekordnem času razvili cepiva proti covidu-19. Proti koncu lanskega leta so prvi odmerek cepiva dobili tudi prvi slovenski državljani.

Odtlej se je proti covidu-19 v Sloveniji (z vsaj enim odmerkom) cepilo 1,25 milijona ljudi oz. 59 odstotkov prebivalstva. To pa po mnenju vlade in zdravniške stroke ni dovolj za omejevanje širjenja okužb, predvsem pa za preprečevanje množičnih težkih potekov bolezni in s tem hromitve slovenskega zdravstvenega sistema.

V zadnjem času so se tako okrepili pozivi k uvedbi obveznega cepljenja vsaj za del prebivalstva. Pomembne odločitve na tem področju je tako pričakovati v začetku prihodnjega leta.

Po opozorilih epidemiologov pa je nezadovoljiva tudi precepljenost svetovnega prebivalstva. Polno cepljena je namreč manj kot polovica ljudi, kar omogoča hitro kroženje virusa, s tem pa tudi razvoj novih različic, proti katerim cepiva, ki so bila razvita za prvotno različico koronavirusa, slabše učinkujejo.