Merklova za strožje omejitve, koristna se ji zdi uvedba policijske ure

Po podatkih univerze Johns Hopkins je na svetu potrjenih že več kot 127 milijonov okužb. Število okužb po svetu ob tretjem valu še narašča, več je tudi smrtnih žrtev. Novi podatki Mehiko po številu smrtnih žrtev uvrščajo na drugo mesto, takoj za ZDA, kjer so jih našteli okoli 549.000, poroča britanski BBC. Na tretjem mestu je zdaj Brazilija z uradno potrjenimi 310.000 smrtnimi primeri.

Merklova dežele pozvala k spoštovanju strožjih omejitev

Nemška kanclerka Angla Merkel je v pogovoru za televizijo ARD jasno zavrnila vse načrtovane omilitve protikoronskih ukrepov in namesto tega močno pritisnila na zvezne dežele, da pritisnejo na nujno zavoro in uvedejo še strožje omejitve. Nakazala je, da bi lahko vajeti prevzele tudi zvezne oblasti, če se deželne ne bodo ustrezno odzvale.

"Zdaj moramo s skrajno resnostjo uresničiti dogovorjene ukrepe. In nekatere zvezne dežele to počnejo, druge pa še ne," je ugotovila. Če se to tudi tam ne bo zgodilo "v nekem doglednem času", bomo morali premisliti, kako bi se to lahko uredilo na zvezni ravni, je nadaljevala. "To je moja zaprisega na položaju, to je moja dolžnost," je poudarila in dodala, da ne bo zgolj gledala, kako bo število okužb naraščalo proti 100.000 dnevno.

O vsem tem sicer še razmišlja in dokončne odločitve še ni sprejela, poleg tega pa bi za vse tovrstne odločitve potrebovala podporo obeh domov nemškega parlamenta. Glavno vodilo za zdaj ostaja, da morajo zvezne in deželne oblasti delovati skupaj. "Drug brez drugega ne moremo ničesar skleniti," je dejala, a dodala tudi, da so po zakonu dolžni zajeziti epidemijo in tega za zdaj ne počnejo.

Med možnimi ukrepi je kanclerka med drugim navedla omejitve izhoda, pri čemer se ji zdi policijska ura učinkovit korak, dodatne omejitve stikov in strategijo čim bolj množičnega testiranja.

Ministrski predsednik Bavarske Markus Söder je kmalu zatem prav tako za televizijo ARD dejal, da si lahko predstavlja, da bi nemške zvezne oblasti prevzele več pristojnosti v svoje roke z vidika zakonodaje za zajezitev epidemije ter dežele prisilile v spoštovanje jasnih pravil. Sam je za to odprt in bi to podprl, je zatrdil. Glede policijske ure, ki na Bavarskem že velja, je dejal, da te na zvezni ravni po obstoječih pravilih ni mogoče uvesti, a če bi se kanclerka odločila za spremembo pravne podlage, bi tudi tu imela njegovo podporo.

Vodja kabineta Merklove Helge Braun je medtem v pogovoru za nedeljsko izdajo časnika Bild posvaril, da se Nemčija nahaja v "najnevarnejši" in obenem odločilni fazi pandemije. Če jim ne bo uspelo v nekaj tednih zajeziti širjenja okužb, se bo namreč močno povečala nevarnost razvoja novih mutacij virusa, ki bodo odporne na obstoječa cepiva proti covidu-19. "Potem bomo potrebovali nova cepiva in potem bomo morali spet na novo začeti s cepljenjem," je dejal. Možnost ponovnih počitnikovanj in potovanj, kot je še povedal, vidi šele v letošnjem avgustu.

Tudi Braun se je zato odločno zavzel za strožje zajezitvene ukrepe in obsežnejše testiranje. Prav tako so zdravniki z oddelkov za intenzivno nego v nemških bolnišnicah pozvali k hitremu ukrepanju oziroma dvotedenskemu strogemu zaprtju države, saj bodo ti oddelki sicer že kmalu preobremenjeni, poroča nemški Deutsche Welle. "Politike prosim, naj ne pustijo na cedilu zaposlenih v bolnišnicah," je opozoril vodja nemškega združenja za intenzivno nego in urgentno medicino (DIVI) Christian Karagiannidis in zavrnil kakršnokoli sproščanje omejitev.

Voditelji zveznih in deželnih oblasti so se na sestanku ta mesec strinjali, da bodo pritisnili na "nujno zavoro" ter predvsem omejili gibanje, tudi s policijsko uro, in ustavili postopno odpiranje gospodarstva, tam, kjer bo sedemdnevna incidenca na 100.000 prebivalcev presegla 100. Zdaj je ta že pri 130, število okužb pa je naraslo na okoli 20.000 dnevno.

A v skladu z nemškim federalnim sistemom je zadnja odločitev še vedno v rokah posameznih dežel in nekatere – predvsem tiste, kjer epidemiološka slika še ni tako slaba – tega niso storile, ampak namesto tega nadaljujejo sproščanje ukrepov. Saška na primer celo načrtuje testno popolno odpiranje javnega življenja po velikonočnih praznikih ob hkratnem množičnem testiranju ljudi na novi koronavirus.

V Združenem kraljestvu s prvim odmerkom cepili več kot 30 milijonov ljudi

S prvim odmerkom cepiva so v Veliki Britaniji od lanskega 8. decembra do 27. marca cepili 30.151.287 odraslih Britancev, kar je 57 odstotkov odrasle populacije, je v nedeljo sporočilo zdravstveno ministrstvo. V tem obdobju je bilo 3,5 milijona Britancev oziroma 6 odstotkov odrasle populacije cepljenih tudi z drugim odmerkom cepiva.

Britanska vlada si je zadala cilj, da do 15. aprila s prvim odmerkom cepijo vse starejše od 50 let ter ogrožene skupine. Minister za zdravje Matt Hanckock je izrazil zadovoljstvo z doseženim.

Potem, ko so se šole v Angliji ponovno odprle 8. marca, je ob nadaljnjem sproščanju ukrepov znova dovoljeno druženje do šestih ljudi ali dveh gospodinjstev na prostem. Mediji so današnji dan na Otoku že označili za "veseli ponedeljek". Ponovno so tudi dovoljeni nekateri športi na prostem, kot so tenis, golf, košarka.

Premier Boris Johnson je izrazil upanje, da se bo danes "začelo veliko britansko športno poletje - z ljudmi vseh starosti, ki se bodo s soigralci lahko ponovno združili pri aktivnostih, ki jih imajo radi". Obenem pa je pozval k previdnosti in upoštevanju socialne distance in higienskih ukrepov, saj se okužbe po Evropi širijo, nove različice novega koronavirusa pa ogrožajo učinkovitost cepiv.

Vlada načrtuje, da se bo tretja faza ponovnega odpiranja v Angliji začela 12. aprila. Takrat naj bi v Angliji odprli terase gostinskih lokalov ter nekatere storitve, med drugim frizerje. Johnson je dejal, da se veseli obiska pri brivcu, pa tudi tega, da si bo lahko privoščil vrček piva.

Priznal je, da bi najnovejši val okužb, zaradi katerih je v celinski Evropi večina držav že sprejela še strožje ukrepe, lahko prizadel Veliko Britanijo v približno treh tednih. Poudaril pa je, da je "ključna razlika" v precepljenosti prebivalstva.

Poljska namerava cepiti vsaj deset milijonov ljudi do konca junija

Poljska namerava do konca junija proti covidu-19 cepiti najmanj deset milijonov ljudi, je sporočil vladni tiskovni predstavnik Piotr Mueller. "Mislim, da bo številka še višja, ampak raje ostajam previden," je dejal na javni televiziji. Doslej je bilo na Poljskem cepljenih 3,86 milijona ljudi. Skoraj dva milijona jih je cepljenih z dvema odmerkoma. Ima pa Poljska približno 38 milijonov prebivalcev.

Država se sicer sooča z novim valom okužb z novim koronavirusom. V zadnjih dneh beležijo okoli 30.000 novih okužb dnevno. To že povzroča velike težave v zdravstvu, kjer se soočajo s pomanjkanjem postelj v bolnišnicah, medicinskih ventilatorjev in zdravstvenega osebja. Veliko bolnikov že premeščajo v druge bolnišnice iz bolj prizadetih regij v manj prizadete.

Samo v nedeljo se je število hospitaliziranih povečalo za 850. Trenutno jih zaradi covida-19 bolnišnično pomoč potrebuje okoli 30.000. Okoli 3000 jih potrebuje tudi pomoč medicinskih ventilatorjev.

Na Poljskem so doslej potrdili okoli 2,27 milijona primerov okužbe z novim koronavirusom. Okoli 400.000 primerov je trenutno aktivnih. Zaradi covida-19 pa je okoli 52.000 Poljakov umrlo.

V BiH največ smrtnih žrtev covida-19 od začetka epidemije

V Bosni in Hercegovini je v zadnjem dnevu v povezavi s covidom-19 umrlo 93 ljudi, kar je največ od začetka epidemije pred približno enim letom. Potrdili so še malo manj kot 900 novih okužb z novim koronavirusom.

Ob malo manj kot 3000 testiranjih so 653 okužb potrdili v Federaciji BiH, v Republiki srbski 192, v distriktu Brčko pa 11. V Federaciji BiH je umrlo 64 oseb, v Republiki srbski 22, v Brčku pa sedem. Skupno je v povezavi s covidom-19 v državi umrlo 6354 oseb.

BiH je ena od držav z najvišjo smrtnostjo zaradi covida-19 na svetu. Na 100.000 prebivalcev je za posledicami covida-19 namreč umrlo 187 ljudi. Država beleži porast števila novih okužb. Širjenja okužb niso ustavili niti razmeroma strogi omejitveni ukrepi, ki veljajo po skoraj celotni BiH. Med drugim so zaprti gostinski obrati, v Federaciji BiH velja tudi nočna prepoved gibanja.

Mehika število smrti zaradi covida-19 zvišala za 60 odstotkov

Mehiške oblasti so objavile revidirane podatke o številu smrti zaradi covida-19, ki kažejo, da je bilo teh doslej več kot 321.000 oziroma kar 60 odstotkov več, kot so poročali doslej.

Kot izhaja iz revidiranega poročila mehiškega ministrstva za zdravje, so do konca šestega tedna letošnjega leta beležili 294.287 smrti, "povezanih s covidom-19", in ne le 182.301, kot so navajali pred tem. Od sredine februarja je nato umrlo še več kot 26.770 covidnih bolnikov, kar je število smrti dvignilo nad 321.000.

Strokovnjaki sicer že dolgo opozarjajo, da je število smrti zaradi pandemije v Mehiki občutno višje od uradnih podatkov - predvsem zaradi pomanjkljivega testiranja, pa tudi spričo dejstva, da zaradi velikega pomanjkanja bolnišničnih postelj v številnih zveznih državah mnogi bolniki preprosto ostanejo doma in tam umrejo.

Novi podatki sledijo reviziji podatkov o t. i. presežni umrljivosti in mrliških listov, pojasnjuje BBC. Mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador, ki je sam prebolel covid-19, je tarča številnih kritik zaradi spopadanja oblasti z zdravstveno krizo. Opozicija mu očita, da je podcenjeval resnost pandemije, in mu pripisuje krivdo za zamude pri cepljenju prebivalstva proti covidu-19. Doslej so razdelili okoli 6,1 milijona odmerkov cepiv.

Na Madžarskem covid zahteval več kot 20.000 smrtnih žrtev

Na Madžarskem je covid-19 zahteval več kot 20.000 smrtnih žrtev, kažejo podatki madžarskih oblasti. V zadnjem dnevu so zabeležili 189 smrti zaradi covida, od začetka epidemije pa 20.161. Doslej so v državi, ki ima nekaj manj kot 10 milijonov prebivalcev, potrdili več kot 641.100 okužb, od tega 7263 v zadnjem dnevu, kažejo podatki madžarskih oblasti.

Aktivnih okužb imajo na Madžarskem okoli 221.000. V bolnišnicah se trenutno zdravi 12.291 covidnih bolnikov, od tega jih 1497 potrebuje pomoč pri dihanju.

Bolnišnice so tako že na robu zmogljivosti, svarijo v združenju zdravnikov. Pojasnili so, da se povprečna starost ljudi, ki zbolijo za hudo obliko covida, znižuje. "V nekaterih bolnišnicah ljudi, starih od 65 do 70 let, sploh ne morejo priključiti na naprave za pomoč pri dihanju, saj so oddelki za intenzivno nego popolnoma zasedeni z mlajšimi," so poudarili.

Madžarska je sicer najuspešnejša država v EU po številu cepljenih s prvim odmerkom cepiva proti covidu, kažejo podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). S prvim odmerkom so v slovenski vzhodni sosedi cepili 21,6 odstotka prebivalcev, z drugim pa 6,6. Prvi odmerek je prejelo več kot 1,92 milijona ljudi, od tega več kot 689.000 tudi že drugega.