'Medicinske sestre bi morale postati odmeven glas v zdravstveni politiki'

Letošnji mednarodni dan poteka pod geslom Medicinske sestre: glas za vse nas in za zdravje po svetu. Kot je povedala predsednica Zbornice – Zveze Monika Ažman, so v izrednih razmerah medicinske sestre dokazala, da zmorejo veliko. "Ta tragična epidemija razkriva, kako nenadomestljivi smo, in dokazuje, da smo temelje zdravstvenega sistema," je zapisala. 

Še enkrat je ponovila, da le javno zdravstvo lahko zagotavlja zdravstveno varstvo vsem. Zbornica – Zveza zagovarja in se zavzema za vsem enako dostopen javni zdravstveni sistem, ki se je tudi v času epidemije covida-19 izkazal kot najbolj učinkovit, so zapisali in dodali, da je javno zdravstvo osnova socialne države, ki mora poskrbeti za svoje prebivalce. "Brez javnega zdravstva ni mogoče zagotavljati varne in kakovostne zdravstvene obravnave vsem pacientom. V Zbornici – Zvezi se zavzemamo za vzdržen sistem zdravstvenega varstva, ki bo temeljil na enakosti, solidarnosti, vzajemnosti in pravičnosti za vse državljane," je k ohranitvi javnega zdravstva pozvala Ažmanova in dodala, da podprta in opolnomočena zdravstvena nega predstavlja učinkovito rešitev za izboljšanje izidov zdravstvene obravnave.

Ponekod žrtve verbalnega in fizičnega nasilja

V nekaterih okoljih se medicinske sestre po svetu soočajo z agresivnimi verbalnimi napadi ter fizičnim nasiljem, kar še dodatno povečuje stres in njihovo ogroženost. Zato Mednarodni svet medicinskih sester (ICN) od vlad pričakuje, da zaposlene v zdravstveni negi zaščitijo, da dejavno zmanjšujejo dejavnike njihove ogroženosti ter poskrbijo za ustrezno strokovno pomoč. Nesprejemljivo je, da so medicinske sestre žrtve psihičnega, verbalnega in fizičnega nasilja zato, ker kljub ogroženosti opravljajo svoje delo strokovno in ker opravljajo svoje humano poslanstvo. Četudi sta vzroka za napade neznanje in strah, je treba nemudoma uveljaviti ničelno toleranco do pojavov nasilja nad zaposlenimi v zdravstveni negi.

ICN poudarja, da se je ogroženost zdravja, predvsem duševnega, pri zaposlenih v zdravstveni negi v času pandemije močno povečala. Predvsem se povečujejo posttravmatski stresni sindrom in druge motnje, povezane z visokim stresom. Prihaja do anksioznosti, depresivnosti, poslabšanja kroničnih bolezni, izgorevanja in posledično tudi nezmožnosti za opravljanje zdravstvenonegovalnega dela.