Letalske družbe med državno intervencijo in propadom: izgube krepko čez 300 milijard evrov

Letalska industrija je brez dvoma ena od dejavnosti, ki je utrpela največ škode zaradi "zaustavitve sveta" ob izbruhu pandemije koronavirusa. Številne letalske operacije so bile močno prizadete že v samem začetku leta – konec januarja, ko je zaradi izrednega stanja na Kitajskem ob izbruhu virusa povpraševanje za lete v Azijo krepko upadlo. 

Le nekaj tednov kasneje je postalo jasno, da ne upada zgolj promet z Azijo, saj se je virus začel širiti po svetu, države pa so začele zapirati meje. S tem se je komercialni letalski promet praktično zaustavil, letala so ostala prizemljena, linije (začasno) ukinjene. Kmalu so se začele težave v številnih družbah, najprej predvsem v tistih, ki so bile pred izbruhom pandemije v slabši kondiciji.

Po nekaterih podatkih je trenutno še vedno prizemljenih okrog 60 odstotkov svetovnih letalskih prevoznikov, kar pomeni približno 18.000 letalskih družb. Najbolj črnogledi napovedujejo padec povpraševanja in ponudbe na obseg iz sedemdesetih let 20. stoletja. Tisti, ki bodo preživeli, pa se bodo morali prilagoditi novi resničnosti, ki prinaša drugačen protokol za letališča, kabinsko osebje in potnike.

Kakšen je obseg škode, se je najprej pokazalo v primeru britanskega prevoznika Flybe, ki je že prvi teden marca moral v stečaj. Pri letalski družbi, ki je opravljala približno 40 odstotkov notranjih letov, so bili sicer že nekaj časa pred tem v hudih finančnih škripcih, oster padec povpraševanja in zaustavitev prometa pa sta podjetje pahnila čez rob. 

Tud čez lužo je bil šok zaradi zaustavitve potniškega prometa prehud za nekatere letalske prevoznike, kljub 54 milijard evrov težkemu paketu ukrepov, ki so ga sprejeli v ameriškem kongresu za pomoč letalskim prevoznikom. Generalni direktor Mednarodnega združenja za zračni transport IATA Alexandre de Juniac je povedal, da bo škoda za letalske prevoznike na globalni ravni znašala krepko čez 300 milijard evrov. Po nekaterih najbolj črnogledih napovedih naj bi večina letalskih prevoznikov bankrotirala do konca tega meseca, če jim država ne bo priskočila na pomoč. 

Le nekaj tednov za britansko družbo Flybe je strmoglavila tudi regionalna ameriška družžba Trans States Airlines. V družbi so sicer načrtovali konsolidacijo svojih operacij z družbo ExpressJet Airlines do konca leta 2020. Novi koronavirus pa jim je prekrižal načrte, zato so se vodilni 1. aprila v imenu podjetja poslovili od zaposlenih. Sledila je družba Compass Airlines.

Zaradi izostanka državne pomoči se je s trga poslovila avstralska družba Virgin Australia. V podjetju so sicer načrtovali prestrukturiranje, vendar je bil izpad prihodkov prevelik, družbi pa z državo ni uspelo doseči dogovora. Pandemija ni zaobšla niti največjega in najstarejšega južnoameriškega letalskega prevoznika Avianca Airlines, ki je v začetku maja razglasil bankrot. V družbi sicer upajo, da bodo svojo dejavnost lahko znova zagnali, ko bo pandemije in ukrepov konec.

Edina rešitev: državna intervencija

Proizvajalec letalskih motorjev Rolls Royce je naznanil, da bo odpustil 9000 delavcev, piloti Brussels Airlines so sporočili, da so pripravljeni sprejeti 45-odstotni rez v plače, če bo to pomenilo, da zadržijo svoja delovna mesta, Air France načrtuje unikitev celotne flote Airbus A380, o množičnem odpuščanju razmišlja družba Emirates. Ameriški proizvajalec letal Boeing aprila ni dobil nobenega novega naročila letal, pač pa so kupci odpovedali 108 že naročenih letal. Tovrstnih zgodb je torej ogromno. 

Zaradi ogromno izgub so letalske družbe zaprosile za različne oblike pomoči. Nekateri za sprostitev, drugi za nepovratna sredstva, kredite, davčne olajšave, regulativne sprostitev in podobno. Kot navaja Euronews, je za pomoč zaprosilo (in jo tudi dobilo) več podjetij, ki jim že pred krizo ni šlo ravno najbolje, trenutno stanje pa poskušajo izkoristiti za krpanje lukenj, nastalih zaradi zgrešenih poslovnih politik in slabega gospodarjenja. Direktor Ryanaira Michael O’Leary je zato številne letalske prevoznike označil za "narkomane na državni pomoči". 

Air Italia, ki je v lanskem letu izgubila več kot 450 milijonov evrov, letos v prvem četrtletju pa še 218 milijonov, bo tako prejela subvencije v višini treh milijard evrov. Nemška letalska družba Condor je vključena tudi v drugi krog pomoči, latvijski Air Baltic, ki je utrpel 8,2-milijardni deficit v letu 2019, pa v drugo polovico leta vstopa z veliko finančno injekcijo. 

Drugače pa je pri nekaterih drugih letalskih družbah, ki so pred pandemijo dobro poslovale. To denimo velja za nemško Lufthanso. Ta se je z nemško vlado dogovorila za državno pomoč podjetju, sta danes sporočili obe strani. Pomoč v vrednosti devet milijard evrov morajo potrditi še nadzorniki in skupščina Lufthanse ter Evropska komisija. 

Predvideno je, da bo Državni stabilizacijski sklad (WSF) prispeval 5,7 milijarde evrov v premoženje matične družbe, pri čemer bo šlo za povratna sredstva. Poleg tega bo prek dokapitalizacije vplačal nove delnice in pridobil 20-odstotno lastništvo. Sklad bo lahko lastništvo povečal na 25 odstotkov in eno delnico, s čimer bi lahko družbo ohranil pred morebitnim sovražnim prevzemom. Poleg tega je predvideno tri milijarde evrov posojila državne razvojne banke KfW in zasebnih bank za obdobje treh let. 

Nova realnost: Na prvem mestu varnost in zdravje

Mednarodna zveza svetovnih letališč Airports Council International (ACI) in mednarodno združenje letalskih prevoznikov IATA sta pozvala, da morajo biti vsi novi ukrepi za letališča in letalske družbe, ki so bili prizadeti v pandemiji koronavirusa, skladni s pričakovanji stroke in enotni po vsem svetu. Na prvem mestu naj bi bila varnost in zdravje. 

Načrt za okrevanje letalske panoge, pri vzpostavitvi katerega so sodelovali tudi upravljalci letališč in letalski prevozniki, predvideva skupen pristop k ukrepom za letalski potniški promet, ki bi kar se da zmanjšal tveganje za okužbo z novim koronavirusom na letališčih in na letalih ter preprečil, da bi letalska panoga postala vir okužb. Ti ukrepi naj bi morali biti enotni po vsem svetu. Prav tako naj bi morali biti podvrženi sprotnim pregledom, izboljšavam in rahljanju, takoj ko bo to mogoče, so sporočili iz ACI in IATA.

Kaj pa Slovenija?

Časovnica vzpostavitve potniškega prometa z brniškega letališča je po vnovični vzpostavitvi mednarodnega potniškega prometa še precej negotova. Nekateri prevozniki so sicer Fraportu Slovenija že sporočili načrte glede vnovične obnovitve letov, a so ti odvisni od odprtja in pogojev prehajanja mej. 

Srbski letalski prevoznik Air Serbia je vnovično vzpostavitev letov z Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana napovedal za 29. maj, in sicer dvakrat tedensko, Lufthansa bo dnevne lete v Frankfurt obnovila sredi junija, konec junija pa lete iz Ljubljane načrtuje tudi Air France, in sicer dvakrat tedensko.

Nizozemski prevoznik Transavia je z ljubljanskega letališča odpovedal vse lete do konca junija, finski Finnair pa je vse lete odpovedal za celo poletje. Preostali letalski prevozniki še niso odgovorili na poziv Fraporta, da se izjasnijo glede vnovične vzpostavitve letov.