Zdi se, kot da si komunikacijski spodrsljaji aktualne vlade sledijo kot po tekočem traku. Večkrat se je namreč zgodilo, da so bili predvsem državljani, pa tudi različne institucije in servisi, kot denimo šole, knjižnice in trgovine, v popolni zmedi glede izvajanja svojih dejavnosti v skladu z ukrepi vlade in priporočili NIJZ.
Tako so denimo nekatere šole šele iz medijev izvedele, kdaj se bodo zaprle in nato ob koncu epidemije odprle. Vsesplošna zmeda je nastala tudi zaradi nošenja mask v zaprtih prostorih ter izvajanja drugih preventivnih ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa. Do težav je prihajalo tudi v bolnišnicah, pri organiziranju srečanj in dogodkov, potovanj, v knjižnicah in številnih drugih področjih zasebnega in javnega življenja.
Vsekakor ne gre za to, da se predhodnim vladam niso pripetili komunikacijski spodrsljaji, vendar ravno v kriznih časih, ko državljani potrebujejo jasna navodila in priporočila, vladna komunikacija z javnostjo ne bi smela vzbujati zmede in negotovosti.
Vlada proti novinarjem: začelo se je z novinarskimi konferencami, ki so postale vladni nagovori
Vlada se je kmalu po prevzemu krmila odločila, da bo namesto klasičnih tiskovnih konferenc uvedla nastop pred kamerami brez prisotnosti novinarjev. To je seveda utemeljila z namero, da prepreči širjenje okužb in ukrepom o omejevanju združevanja.
Alternativnih kanalov za komunikacijo pa z mediji ni vzpostavila – vprašanja drugih medijev so prebirali novinarji nacionalne televizije. To je novinarjem onemogočilo postavljati dodatna vprašanja in s tem dati vladi priložnost, da pojasni nejasnosti. Te namreč lahko povzročijo (in tudi so) nepotrebne zaplete, tako pri ljudeh kot v javnih službah.
Jelko Kacin se s tem ne strinja. Kot nam je povedal v telefonskem pogovoru, se "predvsem sprenevedajo mnogi strokovnjaki, ki teoretizirajo o rečeh, o katerih so slabo obveščeni. Način komunikacije in novinarske prisotnosti na konferencah je bil dogovorjen z obema društvoma in obema največjima televizijama pri nas." Kacin nadaljuje, da se je način komunikacije z mediji še celo izboljšal, predvsem zato, ker so tudi manjši mediji, ki v Ljubljani niso imeli svojih dopisnikov, lahko zastavljali svoja vprašanja in nanje dobili odgovore. "Ne, prav nobenega hendikepa ni bilo," je odločen vladni govorec.
Kacin je tudi dejal, da so nanj in na vlado pritiskali tako novinarji kot uredniki, naj vendarle odprejo Cankarjev dom za novinarje. "Tega nismo mogli storiti, dokler ni bilo dovoljeno zbiranje do 50 ljudi. Ko je bilo dovoljeno, smo povabili tudi novinarje. Prvi dan jih je bilo veliko, drugi dan sta prišla le še dva. In od takrat naprej nikoli nismo imeli več kot tri novinarje, čeprav je bila dvorana zanje ves čas odprta."
Kacin proti Gantarju, različna tolmačenja s Hojsom
Slaba komunikacija pa ni jezila samo državljanov in raznih institucij, pač pa je nekajkrat pripeljala do odkritega obtoževanja med predstavniki vlade. 'V lase' sta si tako skočila zdravstveni minister Tomaž Gantar in Kacin, nazadnje pa je prišlo do nasprotujočih si tolmačenj med Hojsom in vladnim govorcem.
Nazadnje je namreč razburil nov vladni odlok, ki dovoljuje združevanje do največ 10 ljudi. Ne samo zato, ker se vračamo v obdobje omejevanja javnega življenja, temveč predvsem zato, ker je s seboj prinesel celo vrsto nejasnosti. Jelko Kacin je denimo glede izvajanja cerkvenih obredov govoril eno, Aleš Hojs pa drugo.
Vladni govorec Kacin je na tiskovni konferenci povedal, da cerkvene maše niso javni dogodek ter da zato vernikov, ki bodo prišli k obredu, ni treba popisovati, saj da župnik že ve, kdo se maš udeležuje. Temu tolmačenju je nato na Twitterju nasprotoval notranji minister Hojs, ki je dejal, da verski obredi niso izvzeti iz odloka ter da mora cerkev voditi evidenco s kontakti. Hojs je sicer za napačno poročanje okrivil medije, čeprav so ti na novinarski konferenci Kacina specifično vprašali, kaj omejevanje združevanja na 10 oseb pomeni za verske obrede.
Kacin danes trdi, da teh besed na sredini tiskovni konferenci ni izrekel, čeprav lahko na posnetku vseeno slišimo: "Maša se ne šteje za javni dogodek, cerkev, ki organizira tako mašo, ima svoja lastna navodila in priporočila, ampak jaz osebno verjamem, da bo odslej župnik, ki bo maševal, vedel tudi, kdo je navzoč na kateri maši." Po njegovem mnenju ima RKC te stvari zelo dobro urejene. "Pričakujem, da bo človek, ki bo vodil obred, vedel, koga ima na obredu, zato da bi v primeru, če se kaj zgodi, znali ukrepati. In pri tem sem navedel tudi konkretne dogodke – birma in krst."
V začetku meseca ste se sporekla tudi Kacin in Gantar. Vladni govorec je bil kritičen do dela zdravstvenega ministrstva, minister pa mu je odvrnil, naj se ne vmešava v strokovne zadeve. Očitkom so nato sledili tudi udarci pod pasom, ko je Gantar na Twitterju zapisal, da se "ni vredno prerekati z bedakom".
Kacin je tudi kritiziral "premalo domišljen nastop ministra za zdravje" o možnem slovenskem odzivu na razmere na Hrvaškem. Dejal je tudi, da zdravstveni inšpektorat, ki upošteva odrejanje karanten, ne opravlja svojega dela. 'Zaslužne' pa je pozval k prevzemu odgovornosti. Ob tem ni odveč dodati, da je v času, ko je vladni govorec napovedal odpiranje meje s Hrvaško, dr. Bojana Beović, glavna strokovna vladna svetovalka za covid, to odsvetovala.
Kacin spora z Gantarjem ne želi dodatno komentirati. Povedal je le, da se zdi, kot da si minister glede na zadnje izjave v medijih ne želi več biti del vladne ekipe.
Vlada proti NIJZ
Nesoglasja vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje vlečejo korenine že skoraj od samega začetka epidemije. Najprej je morala oditi direktorica Nina Pirnat, nato je sledil še konflikt z vršilcem dolžnosti direktorja Ivanom Erženom. Ta je namreč izrazil pomisleke glede omejitve gibanja med občinami ter tudi razkuževanja stavb. Prav pri slednjem opravilu si vlada in NIJZ nikoli nista bila povsem enotna.
Kaos je zavladal tudi glede nošenja mask. Kje da in kje ne, je zanimalo državljane. Odgovori pa so bili kljub pojasnjevanjem še naprej nejasni in nesinhronizirani. Ko se je širjenje okužb v mesecu maju že praktično zaustavilo in so sledila sproščanja ukrepov, sta vlada in NIJZ znova pošiljala kontradiktorne signale.
Najprej je (novi) direktor NIJZ dr. Milan Krek na novinarski konferenci konec maja oznanil, da so maske zgolj še priporočilo in za zdrave ljudi niso obvezne. Temu je na Instagramu pritrdila tudi vlada. Ljudje so nato brez mask odšli v trgovino, kjer pa so jim prepovedali vstop. Vlada je nato podala dodatno pojasnilo, da spremembe še niso v veljavi in da je nošenje mask obvezno do konca meseca. Nato je vlada na dopisni seji sprejela sklep, da bodo v določenih primerih maske obvezne tudi po 31. maju. Rezultat tega je bil, da smo lahko v nekatere trgovine vstopali brez mask, v druge z obvezno z maskami.
Krek je nato stopil korak nazaj in dejal, da NIJZ kot strokovna institucija lahko zgolj priporoča, ne more pa odločati o tem, ali bodo ljudje nosili maske ali ne.
"Dr. Milan Krek zelo skrbno pazi, ko dobi vprašanja, ali je on pristojen za odgovor na to vprašanje. O ukrepih lahko govorijo samo člani vlade. V tem primeru je to dr. Tomaž Gantar. Pri vztrajanju novinarjev, naj odgovori na ta vprašanja, se je Krek izognil tem vprašanjem, kajti on dobro ve, da ni minister in minister je tisti, ki je v tej vladi nosilec teh ukrepov," glede zmede pri nošenju mask pojasnjuje Kacin.
Vlada proti Hrvaški
Ko se je epidemiološko stanje na Hrvaškem začelo znova poslabševati, so se kmalu pojavili pozivi k umiku države z zelenega seznama. Na eni strani je zdravstveni minister dejal, da bi Hrvaška morala romati na rumeni seznam, tudi Beovićeva je pozvala k upoštevanju enakih meril za vse, medtem ko je bilo na vladnih tiskovnih konferencah slišati drugače. Na eni izmed konferenc je nato Kacin dejal, da se je hrvaška vlada odločila, da bo prevzela slovenske vzorce obnašanja ter zaprla nočne klube. Hrvaška pa o teh obljubah ni vedela ničesar.
"Kar se tiče domnevnih obljub, jaz o tem res ne vem nič," je dejal hrvaški notranji minister Davor Božinović. Še več, dejal je, da so za nočne klube sprejeli priporočila in če v njih ne bo novih okužb, potem "ni razlogov za zapiranje". Tudi premier Andrej Plenković v javnosti ni želel dati nikakršnih obljub. Kot smo že poročali, pa se zabave na nekaterih hrvaških otokih nadaljujejo.
Kacin je ponovil, da ne želi tolmačiti pogovora med predsednikoma vlad in notranjega komuniciranja na hrvaški strani. Prav včerajšnji sestanek med vladama naj bi po Kacinovem mnenju prispeval k temu, da v prihodnje ne bo podobnih razhajanj. "Ker smo v četrtek pri nas zabeležili 17 novih primerov okužb, na Hrvaškem pa 116, je tak format dialoga izjemno dragocen. Mislim, da bo tovrstnih pojasnil na strani hrvaške vlade v prihodnje manj."
Vlada proti knjižnicam
Kaj se zgodi, ko vlada v večernih urah sporoči, da se znova lahko odprejo knjižnice, galerije in muzeji, v teh ustanovah pa nihče na to ni pripravljen? Na vratih knjižnice se naslednje jutro znajdejo ljudje, ki želijo bodisi vrniti izposojeno gradivo bodisi sposoditi si novo, a tega ne morejo storiti.
Najprej so jeze deležni knjižničarji, nato mediji in na koncu vendarle vlada, ki nato hiti pojasnjevati, da odlok ne pomeni, da se morajo knjižnice obvezno odpreti, pač pa to pomeni, da lahko začno s postopki za ponovno delovanje.
Tako so v Knjižnici Domžale povedali, da na dan, ko naj bi bile knjižnice lahko znova odprte, niso imeli nobenih informacij, katerih zaščitnih ukrepov se morajo držati, kaj narediti z vrnjenimi knjigami in njihovo 'karanteno', kako poskrbeti za varno razdaljo med obiskovalci, kaj storiti za zaščito zaposlenih ... V številnih knjižnicah so bili tudi razočarani ob dejstvu, da jih o tem ni obvestila vlada, ampak so za odprtje zvedeli v večernih televizijskih novicah.
Medtem ko se krešejo kopja med odgovornimi, ukrepi pa se hitro spreminjajo, prihaja do številnih zapletov, ki pa ne pomenijo le negotovosti, pač pa tudi strošek. Tako so številni bodoči mladoporočenci večkrat prestavljali poroke, nazadnje, ko je vlada sporočila, naj porok avgusta ne načrtujejo. Hitro spreminjanje ukrepov na kolena spravlja celotno industrijo: cvetličarje, glasbenike, prazne ostajajo hotelske sobe, kjer bi povabljenci prespali.
Zapleti s turističnimi boni in državnimi poroštvi za kredite
13. maja smo poročali o tem, da je vlada sprejela pravila glede državnih poroštev za kredite. Nato smo morali 11. junija poročati o tem, da vlada še ni sprejela podrobnejših pravil o državnih poroštvih za kredite. Takrat so pojasnili, da je treba uskladiti še nekaj podrobnosti, da pa bo novelirana uredba sprejeta v kratkem. Mesec dni kasneje shema še ni zaživela, kljub drugačnim napovedim iz vladnih logov. Kot kaže, se finančno ministrstvo in predstavniki bank še niso uskladili.
Državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij je vlada vključila v drugi paket interventnih ukrepov za blaženje posledic epidemije covida-19, ki ga je DZ potrdil konec aprila.
Tu so tudi turistični boni, s katerimi si država prizadeva pomagati slovenskemu turizmu. Vlada je tako z novim protikoronskim zakonom določila, da bo bone mogoče koristiti tudi v nastanitvenih obratih, ki dejavnost opravljajo samo sezonsko. Čeprav je minister Janez Cigler Kralj na novinarski konferenci 24. junija rekel, da bo novela zakona veljala od 1. julija dalje, in sicer tudi v primeru, da do tedaj še ne bo sprejeta, se bonov ne bo dalo izplačevati za nazaj.
Zato so bili nekateri lastniki sezonskih nastanitvenih obratov v skrbeh, saj so že 1. julija sprejeli goste, da pa izplačil za bone ne bodo prejeli. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pa so povedali, da je za to pristojen Furs. Tam so nato pojasnili, da bi pri vseh ponudnikih, ki so se lahko vpisali v sistem, posamezniki lahko koristili bone že od samega začetka njihove unovčljivosti, torej 19. 6. 2020.
"Nekateri bi lahko bili veliko bolj proaktivni"
Kacin je sicer okrcal tudi nekatere javne zavode. "Nekateri so imeli svoje ljudi doma na čakanju, in ko so se zadeve začele pripravljati, so čakali na navodila in šele potem razmišljali. So pa bili tudi ravnatelji, ki so pred tem redno komunicirali s svojimi učitelji in jim je uspelo marsikaj pripraviti že vnaprej."
Po mnenju vladnega govorca so imeli nekateri javni zavodi s področja kulture veliko težav sami s seboj. Ob tem je omenil gledališča, ki predstav niso želela izvajati za majhno število ljudi, hkrati pa da se niti niso pripravljala na nove predstave. "Vse bi se dalo. Vaje bi lahko potekale, pa so bili iz njim poznanih razlogov prej pasivni kot pa odzivni," je še glede premalo angažiranega pristopa nekaterih povedal Kacin.
KOMENTARJI (445)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.