Pri skoraj petini visoko tveganih stikov v karanteni se pojavi okužba

Direktor NIJZ Milan Krek je na novinarski konferenci opozoril, da je svet pred novim valom epidemije. Bolj nalezljivi sevi so prisotni povsod, lanski sev, ki nam je povzročal težave, pa so izpodrinili novi. Trenutno prevladuje delta različica novega koronavirusa, ta pa je bistveno bolj nalezljiva od alfe, ki je bila dominantna pred tem.

Razmere v Evropi se hitro spreminjajo, trenutno pa ima 16 držav povečano incidenco, je navedel Krek. V Sloveniji se po njegovi oceni soočamo s slabo precepljenostjo starejših. Spomnil je, da je verjetnost hospitalizacije pri starejših od 80 let bistveno večja, zato je pomembno, da je ta starostna skupina v zadostni meri precepljena. S prvim odmerkom je bilo v Sloveniji cepljenega okoli 44 odstotkov prebivalstva, polno cepljenih pa je skoraj 40 odstotkov ljudi, je spomnil Krek.

Cepljeni po Krekovih besedah redko zbolijo za covidom-19, če že, pa bolezen poteka v blažji obliki. Nadaljuje se tudi cepljenje mladostnikov med 12. in 17. letom starosti – prvi odmerek jih je prejelo približno 15.000. Pred začetkom novega šolskega leta je smiselno precepiti čim več otrok, da jim omogočimo normalen potek šolanja, je dejal Krek. K cepljenju je pozval tudi vse zaposlene v šolstvu. 

Prvi ukrep pri omejevanju širjenja virusa je trenutno cepljenje, drugi pa sledenje okuženim in njihovim stikom, je dodal. Nato pridejo v poštev osnovni higienski ukrepi (nošenje maske, higiena rok in kašlja, primerna razdalja) in nazadnje omejevanje javnega življenja. 

"Podatki govorijo le eno zgodbo. Tveganje med cepljenimi je majhno in obvladljivo, pri ostalih pa ni tako. Zato epidemija ostaja. Z večanjem splošnega tveganja za okužbo je razmik med krivuljama vedno večji," je na spletu komentiral tudi epidemiolog Mario Fafangel. Prav tako je dejal, da na znanost ne vplivajo osebna mnenja ali prepričanja. "Tveganje pri cepljenih in necepljenih je različno," je poudaril.

Fafangel je poudaril tudi, da so cepiva učinkovita in da jih potrebujemo za zaustavitev epidemije: "Cepljenje ostaja najboljši ukrep za posameznika in družbo – na podlagi slovenskih podatkov in mednarodnega strokovnega konsenza. In ne, nekaj izjem ne pomeni, da stroka ni enotna."

"Cilj je do jeseni cepiti čim več mladostnikov, saj se bo s tem normaliziralo šolanje. Vendar pa je potemtakem edino pravilno, da cepimo tudi učitelje," pravi Krek. Razložil je, da s cepljenjem pri mladostnikih sicer nimajo težav. Odpor do cepljenja se namreč po njegovih besedah pojavlja predvsem pri starejših.

V Sloveniji je precepljenost s prvim odmerkom pri starejših od 80 let 70-odstotna, medtem ko je v številnih drugih državah že 100-odstotna, pravi direktor NIJZ. "Tako je zato, ker sodimo v vzhodno Evropo. Države, ki smo se skupaj pridruževale Evropi, imamo nižjo precepljenost starejše populacije od zahodnih. To je zato, ker leta in leta nismo dovolj vlagali v to, da bi ljudi naučili, da se je treba cepiti," je dejal ter dodal, da posledično ljudje niso navajeni na cepljenje. 

En okuženi s povprečno enim visoko tveganim kontaktom

Med 16. junijem in 1. avgustom je bilo potrjenih več kot 2500 okužb z novim koronavirusom, epidemiologi pa so ugotovili, da so bili okuženi v stiku s skoraj 5700 ljudmi. Od njih so prepoznali 3067 visoko tveganih stikov. Tako je imel en okuženi povprečno en visoko tvegani stik. V zadnjem tednu julija tako 60 odstotkov okuženih ni imelo nobenega visoko tveganega stika.

V preteklih tednih je bila močno prevladujoča lokacija stika med okuženim in osebo, ki je bila z njim v visoko tveganem stiku, gospodinjstvo. Izjema je bil teden med 5. in 11. julijem, ko je bila skoraj polovica visoko tveganih stikov na organiziranem dogodku. Takrat sta se namreč iz Španije vrnili dve skupini maturantov, v katerih se je potem razširila okužba z novim koronavirusom.

Osebe, ki so bile z okuženim v visoko tveganem stiku, so nato napotene v karanteno. Po podatkih NIJZ se je izkazalo, da so pri skoraj petini (19 odstotkov) tistih, ki so bili v omenjenem obdobju napoteni v karanteno, potem tudi potrdili okužbo z novim koronavirusom.

V zadnjem tednu julija je bilo potrjenih 630 okužb z novim koronavirusom, med njimi je epidemiološka služba NIJZ stopila v stik s 590 ljudmi. Epidemiologi so jih poklicali in ugotovili, da so bili v obdobju kužnosti v stiku s 1042 ljudmi. Ko so poklicali slednje, so ugotovili, da jih je bilo 558 v visoko tveganem stiku, ostali pa v nizko tveganem stiku za prenos okužbe.

Razlog, zakaj epidemiologi niso anketirali vseh okuženih, da bi jih lahko povprašali o tem, s kom so bili vstiku v obdobju kužnosti, so različni. V sedmih primerih je šlo bodisi za zapoznele prijave primerov iz tujine, pri nekaterih so manjkali kontaktni podatki itd. Poleg tega pet okuženih ni želelo sodelovati z epidemiologi, 28 pa se jih na njihove klice ni odzivalo. Med osebami, ki so bile v stiku z okuženim, štiri niso želele sodelovati z epidemiologi, 40 pa je bilo neodzivnih.

Ob tem na NIJZ opozarjajo, da lahko epidemiologi sodelujejo le s tistimi, ki želijo sodelovati z njimi. Ko epidemiolog dobi kontaktne podatke oseb, s katerimi je bil okuženi v stiku, jih namreč pokliče in opredeli, ali je šlo za visoko tvegani stik ali ne. "Če oseba pri tem ne želi sodelovati ali pa je ne moremo priklicati, ocene tveganosti stika ne moremo opredeliti. Oseba ne more biti prepoznana kot visoko tvegani kontakt, če z njo ne moremo vzpostaviti stika. Skratka – sodelujemo lahko le s tistimi, ki sodelujejo z nami," so pojasnili.