Končna odločitev glede vrnitve v šolo vseh šolarjev in dijakov predvidoma v četrtek

V ponedeljek so v Sloveniji opravili 754 testiranj in niso potrdili nobene nove okužbe z novim koronavirusom. Skupno število potrjenih okuženih pri nas tako ostaja 1469. So pa v zadnjih 24 urah zabeležili še eno smrt bolnika s covidom-19, skupno število umrlih je 108. Število bolnikov s covidom-19, ki se zdravijo v slovenskih bolnišnicah, je v ponedeljek padlo pod deset, od tega sta intenzivno obravnavo potrebovala le še dva.

V Sloveniji so doslej opravili 75.770 testov na novi koronavirus, v zadnjih desetih dneh pa vsak dan potrdijo največ eno novo okužbo, kažejo vladni podatki.

Z današnjim dnem zapirajo oddelek za bolnike s covidom-19 na Kliniki Golnik, je na dopoldanski novinarski konferenci sporočil vladni govorec Jelko Kacin. Bolniki s koronavirusno boleznijo tako ostajajo le še v mariborskem in ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zdravijo še enega bolnika, ki potrebuje tudi intenzivno nego, so sporočili iz bolnišnice. Preostali hospitalizirani pa se zdravijo v osrednji slovenski bolnišnici.

Med okuženimi je sicer 648 moških in 821 žensk. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ocenjujejo, da je med njimi sedem aktivnih primerov okužb.

Po podatkih inštituta so 303 okužbe potrdili med zdravstvenimi delavci in sodelavci, 460 pa v domovih za starejše, med temi je bilo 323 oskrbovancev.

Iz osrednjeslovenske statistične regije prihaja 419 okuženih z novim koronavirusom, 307 iz savinjske, 188 iz pomurske, 153 iz jugovzhodne Slovenije, 125 iz podravske, 86 iz gorenjske, 52 iz koroške, 35 iz zasavske, 31 iz primorsko-notranjske, 24 iz obalno-kraške, 23 iz goriške ter 13 iz posavske regije.

Kacin je na dopoldanski novinarski konferenci še pojasnil, kaj pomeni rubrika 'tujina' pri okuženih s covidom-19, ki trenutno beleži 13 potrjenih okužb. Podatek se nanaša na državo izvora okužbe in ne gre nujno za tuje državljane. V zadnjih petih potrjenih primerih je šlo za osebe, ki so prišle iz Francije, Nemčije, Italije, Švedske in Avstrije.

Končna odločitev glede vrnitve v šolo vseh šolarjev in dijakov predvidoma v četrtek

Današnji sestanek na ministrstvu za izobraževanje glede morebitne vrnitve v šole vseh osnovnošolcev in dijakov še ni prinesel končne odločitve. To naj bi vlada predvidoma sprejela v četrtek, je ob odhodu s sestanka pojasnil predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan.

V ponedeljek so se v šole vrnili devetošolci in se pridružili učencem prvega triletja ter dijakom zaključnega letnika srednjih šol, ki so s poukom začeli 18. maja. Danes pa so predstavniki ministrstva za izobraževanje, ravnateljev, NIJZ in drugi predstavniki stroke razpravljali o tem, kdaj, če sploh, naj se v tem šolskem letu v šolske klopi vrnejo osnovnošolci od 4. do 8. razreda ter dijaki preostalih letnikov. Ti se za zdaj še naprej šolajo na daljavo.

Pečan je ob odhodu z ministrstva pojasnil, da niso sprejeli nobene odločitve, saj je to domena ministrice za izobraževanje. Predstavniki šol so na sestanku znova predlagali sprostitev ukrepov, da bi se lahko v šole vrnilo čim več oziroma po možnosti vsi šolarji, ki se še šolajo doma.

"Ali bo to 1. junij ali 8. junij, nam je pravzaprav vseeno. Ne moremo pa več deliti ali delno sprejemati," je še dodal Pečan in spomnil, da v šolstvu to stališče zagovarjajo že ves čas. "Ministrica bo odločitev sprejela in nam jo sporočila. Odločitev mora biti do četrtkove seje vlade," je še dodal.

Pečan je ponovil, da so vsi ukrepi, ki jih je za šolstvo predvidel NIJZ, s pedagoškega vidika in vidika izvedbe šolanja neživljenjski. Zdravstvena stroka pa po njegovih navedbah še naprej zagovarja svoja stališča. "Imamo bistveno boljšo epidemiološko sliko kot sosednje države in če bi šli v prekomerno sproščanje, lahko to zelo hitro zapravimo," je izpostavil. "Zelo težko je biti pameten, ko je neznank več kot odgovorov," je še priznal Pečan.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec naj bi odločitev, ki jo bodo na vladi predvidoma potrdili v četrtek, podrobneje pojasnila na novinarski konferenci v petek.

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pa so v izjavi za javnost opozorili, da niso bili vabljeni na sestanek, čeprav predstavljajo učitelje ter druge zaposlene v osnovnih in srednjih šolah.

Ministrica po prepričanju Sviza učiteljem ter administrativno-tehničnim delavcem tako sporoča, da njihova stališča niso pomembna, da niso pomembne izkušnje praktikov pri izvedbi te vrnitve ter da je ne zanimajo njihovi predlogi, kako to izpeljati čim bolj učinkovito, varno in racionalno.

Tak odnos šolskih oblasti do zaposlenih v šolah je po prepričanju Sviza podcenjujoč. Ministrico so še pozvali, "naj takoj vzpostavi spoštljiv odnos do slovenskega učiteljstva ter vseh drugih zaposlenih, brez katerih našega vzgojno-izobraževalnega sistema sploh ni".

Musek Lešnik: Treba je najti zdravo ravnovesje med tveganjem okužbe in psihosocialnimi tveganji

Tudi psiholog Kristijan Musek Lešnik si želi, da bi se vsi otroci čim prej vrnili v šole, ker je to zanje najboljše. A dokler zdravstvena stroka pravi, da ukrepi zagotavljajo zdravje, iz drugih strok ne morejo posegati na njihovo področje. Je pa po njegovih besedah treba najti zdravo ravnovesje med tveganjem okužbe in psihosocialnimi tveganji.

"Otroci občasno potrebujejo telesni stik, kontakt, objem. To so stvari, o katerih se bomo morali pogovarjati, z zavedanjem vseh tveganj, ki jih to prinaša," je opozoril Musek Lešnik, sicer profesor na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Izpostavil je, da se slovenskim otrokom ni zgodil travmatski dogodek, kot recimo njihovim vrstnikom v najbolj prizadetem italijanskem Bergamu ali v preteklosti na območjih, ki so jih prizadeli cunamiji, potresi, vojne ali terorizem. Preprosto se jim je zgodila velika sprememba navad in življenjskega sloga.

"Tako da brez skrbi, velika večina slovenskih otrok bo to obdobje korone prestala brez kakršnihkoli trajnih psiholoških posledic. Ostal jim bo spomin na te čase," je dejal na dopoldanski vladni novinarski konferenci in dodal, da bo ta spomin morda za nekatere bolj grenek, recimo za tiste, ki so ostali brez valete ali maturantskega plesa.

Manjši del otrok, tudi pri nas, pa je epidemijo in z njo povezane dogodke doživel kot travmatske. To so po njegovih besedah predvsem tisti otroci, "ki živijo v okoljih in družinah, kjer je bilo v času epidemije izrazito veliko tesnobe, panike in kjer so se vsak dan prebirale katastrofične in apokaliptnične napovedi".

Prav tako to velja za otroke, ki so imeli težave že prej, ki prihajajo iz disfunkcionalnih družin, iz družin, kjer je bilo že prej prisotno nasilje, in jim je šola že pred epidemijo predstavljala neke vrste zatočišče. In tem otrokom je treba nuditi podporo in pomoč.

Kot je dodal Musek Lešnik, so nekateri otroci zaradi ukrepov v času epidemije imeli težave. Po analizi, ki jo je omenil, so slovenski otroci v času šolanja na daljavo imeli nekaj težav s socialno izolacijo in občutki osamljenosti. A bo velika večina težav, ko se bodo zadeve normalizirale, izzvenela.

Otroci so prilagodljivi in so lahko izjemno odporni, ko so soočeni s spremembami v življenju, velikokrat celo bolj od staršev, je poudaril. Kako hitro bodo posledice izzvenele in koliko bo tesnobe, pa je po njegovih besedah v veliki meri odvisno od tega, koliko časa bodo ukrepi še trajali.

"Vsi, ki se ukvarjamo s šolstvom, vemo, da bo za otroke velika razlika, če se bodo septembra po pol leta odsotnosti vrnili v šolo, ali pa če se bodo zdaj v tem kratkem času vsaj za nekaj časa vrnili, da se lahko vzpostavi tista struktura in rutina, ki jo otroci potrebujejo," je dejal psiholog. Pri tem je opozoril, da tesnobo pri starših in otrocih najbolj krepi občutek negotovosti in zato ni dobro, da so nenehno bombardirani z vprašanjem, "kdaj se bomo vrnili v šole".

Niso pa bile, kot je opozoril, vse posledice ukrepov le negativne. Na šolah opažajo, da so nekateri otroci razvijali zmožnosti prilagajanja, vztrajnosti, soočanja s frustracijami, učili so se obvladovati nepredvidljivo okolje. Kar nekaj mladostnikov je povedalo tudi, da jim je delo na daljavo pravzaprav ustrezalo. Veseli ga tudi, da otroci poročajo, da so v času, ko so se z učitelji slišali prek aplikacije Zoom, veliko več pogovarjali, kako se počutijo, kako doživljajo stvari okoli sebe, in to se mu zdi ena od stvari, "ki bi jih veljalo obdržati".

Z učitelji se po njegovih besedah sorazmerno malo ukvarjamo, a je bilo tudi pri njih stresa in tesnobe precej. V času ukrepov so bili v dveh vlogah: poučevali so na daljavo, hkrati pa skrbeli za lastne otroke, ki so se prav tako šolali doma. Čeprav se je po zaprtju šol pokazalo, da so učitelji premalo opremljeni z znanji in veščinami, kako se lotiti pouka na daljavo, pa jih je velika večina znanje osvojila v izjemno hitrem času in se prilagodila na nastalo situacijo. Tudi oni si zato zaslužijo zahvalo, je poudaril.

Bo NIJZ dal zeleno luč za vrnitev vseh otrok v šole?

"V tem trenutku je epidemiološka situacija bistveno boljša, kot je bila pred 14 dnevi. Na NIJZ smo pripravili take standarde in normative, da smo zaščitili tako otroke kot učitelje ter posledično tudi stare starše. Gre za sistem, ki ima malo tveganja," pa je v oddaji 24UR ZVEČER sinoči dejal direktor NIJZ Milan Krek. Z omilitvijo ukrepov bi po njegovih besedah povečali tveganje za prenos okužbe.

Da so trenutni ukrepi neživljenjski, pa je v oddaji 24UR ZVEČER dejal Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev in ravnateljic. "Največji problem je številčno omejevanje pri velikosti skupin. Niti majhna šola, ki ima sicer dovolj prostora in bi lahko že zdaj šolala vse otroke od prvega do devetega razreda, zaradi neživljenjskih omejitev tega ne more narediti. Ukrepi ne omogočajo izvajanja pouka." Dodaja, da v šolah ne morejo več delovati 'na pol', treba se je odločiti, ali bomo imeli pouk ali ne.

Danes bo delovna skupina odločala tudi o tem, ali se morda lahko dovoli v šolo vsem učencem, pravi Krek, a dodaja, da bo nekdo moral prevzeti odgovornost, da bi se zaradi tega lahko situacija v Sloveniji tudi poslabšala. "Zato je treba spremljati epidemiološko sliko, in če bo ostala taka, kot je v tem trenutku, se bomo morda pogovarjali tudi o tem, da postopoma pridejo v šolo tudi ostali učenci."

"Razumem, da si starši želijo, da gredo otroci v šolo, razumem tudi želje učiteljev. A morajo razumeti, da smo v nekem obdobju, ki potrebuje racionalen razmislek o tem, ali je tveganje tako veliko, da ga ne moremo sprejeti."

Ravnatelji na drugi strani ugotavljajo, da so ukrepi, ki jih sprejema država, nesorazmerni glede na epidemiološko sliko. "Želimo si, da bi se ti ukrepi spravili v neko sorazmernost," pravi Pečan. "Meter in pol varnostne razdalje med učenci pomeni 2,5 metra na učenca v povprečni učilnici, kar pomeni, da gre 22 učencev v učilnico z upoštevanjem varnostne razdalje."

In medtem, ko je Pečan Kreka izzval, da bo moral kot človek na tako pomembnem položaju sprejeti tudi odgovornost, mu je Krek odgovoril, da NIJZ zgolj podaja priporočila, odgovornost za odprtje šol pa da morajo sprejeti tudi ravnatelji. Pečan se je na to odzval z besedami, da so priporočila NIJZ na njih obvezujoča, odgovornosti pa se ne bojijo prevzeti.

Krek je še napovedal, da bo delovna skupina na sestanku poskušala odločiti, kakšen način odprtja šol bo sprejet. "Na mizi so vse možnosti, za eno se bomo morali odločiti." Končno odločitev pa bo seveda sprejela pristojna ministrica.