Krek: Novi sevi so naša nova realnost

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 povedal, da se približujemo 400 tisoč cepljenim z enim odmerkom, kar je zelo lepa številka za Slovenijo. Glede na podatke, ki jih izvajalci cepljenja poročajo v Elektronski register cepljenih oseb, je bilo s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 387.213 oseb, z dvema pa 156.495 oseb oz. 7,5 odstotka prebivalcev. 

"V Evropi smo pred kratkim doživeli en vrh, število na novo odkritih primerov pa se zdaj že drugi teden zmanjšuje. To je lahko ena lepa napoved, da se bo situacija v Evropi umirila."

Ocenil je, da bi lahko glede na napovedane dobave cepiv proti covidu-19 do konca junija cepili najmanj 50 odstotkov prebivalstva oz. 63 odstotkov odraslih. Kot je dejal, bomo do konca junija v Sloveniji dobili skupno okoli 1,6 milijona odmerkov cepiva proizvajalcev Moderna ter Pfizer in BioNTech pa tudi 263.000 odmerkov cepiva podjetja Johnson & Johnson. Koliko bo odmerkov cepiva AstraZenece, še ni jasno, a bo v primeru dobave tudi tega cepiva delež precepljenosti bistveno večji.

Prepričan je tudi, da interes za cepljenje med prebivalstvom bo. "Percepcija cepljena se je v Sloveniji počasi spremenila in ljudje razumejo, da s cepljenjem ne zaščitijo samo sebe, ampak tudi druge," je ocenil. Poleg tega kaže tudi na to, da bo v prihodnje mogoče potovati s potrdilom o cepljenju, je še dodal.

Opozoril je še, da deleži precepljenosti starejših od 60 let v nekaterih občinah niso dobri. Zato na NIJZ spodbujajo cepilne ekipe in zdravstvene domove k čim bolj aktivnem pristopu, npr. z mobilnimi ekipami za cepljenje ter s klicanjem in vabljenem starejših k cepljenju.

Sredi junija pod 300 okuženih na dan? 

Po njegovi oceni je k trenutno boljši epidemiološki sliki v državi pripomoglo 11-dnevno zaprtje države v začetku aprila, saj da bi brez tega trenutno imeli 1000 hospitaliziranih bolnikov s covidom-19. "Pričakujemo, da se bodo hospitalizacije še povečevale, ampak se bo krivulja začela obračati navzdol. Podobno je tudi glede intenzivne terapije," je še dejal.

Omenil je napoved Instituta Jožefa Stefana (IJS), da bomo okoli 16. junija prišli pod številko 300 okuženih na dan. "To pomeni, da moramo v tem času še vedno razumeti, da smo v težkem epidemičnem stanju in se moramo držati pravil, če želimo imeti odprte šole, gostinstvo in drugo. Odločili smo se, da nekatere stvari sprostimo, vendar smo s tem povečali tveganje, da bi se okužba hitreje širila," je še dejal Krek.

'Novi sevi so naša nova realnost'

Opozoril je tudi na prisotnost novih različic virusa, predvsem bolj nalezljive angleške. Ta po podatkih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) sedaj prevladuje v vseh statističnih regijah. Podobno kažejo tudi zadnje analize Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki je angleško različico zaznal v 76 odstotkih vseh vzorcev. "Novi sevi so naša nova realnost. Britanski sev je tisti, ki najbolj prevladuje v slovenskem prostoru. V Mariboru je tako na primer britanskega seva že v 56 odstotkih, v Kopru 62, v Kranju pa kar 97." 

Britanski sev je bistveno bolj nalezljiv in ukrepi, ki smo jih imeli do zdaj, so manj učinkoviti, zato jih moramo še toliko bolj dosledno izvajati. Ker imamo nove seve in ker smo sprostili družbo, so še toliko bolj pomembni ukrepi, ki jih že ves čas ponavljamo, je še dejal Krek.

'Luč na koncu tunela se svetlika'

V luči napovedanega sproščanja ukrepov je Krek opozoril na morebitno hitro poslabšanje epidemiološke slike, če ne bomo upoštevali vseh preventivnih ukrepov za zajezitev okužb z novim koronavirusom. Podobno je izpostavila tudi infektologinja in vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar. "Kljub temu da se ukrepi sproščajo, se moramo zavedati, da je virus še vedno med nami," je poudarila.

Prihajajoča sproščanja so videti velika, a so po njenih zagotovilih varnostni mehanizmi prisotni. Kot pravi, so vztrajali, da se pri sproščanju dejavnosti upoštevajo načelo cepljenja, prebolevnosti ali testiranja.

To so ukrepi, ki jih uvajajo tudi druge evropske države in v tej fazi omogočajo vsaj delno vrnitev v normalnejši način življenja, je pojasnila. Po njenih napovedih se bodo ta načela v prihodnjih tednih začeli upoštevati tudi pri preostalih dejavnostih, recimo na področju kulture, je napovedala.

"Luč na koncu tunela se svetlika, upamo, da bo čedalje večja in da ne bo kakšnega dodatnega ovinka v tunelu," je še dejala Logarjeva.