New York se nahaja v epicentru izbruha novega koronavirusa na ameriških tleh. V zvezni državi je bilo do ponedeljka zvečer okuženih 292.000 ljudi, od tega v mestu New York 160.500. Umrlo je 17.500 ljudi. Zaradi tega je mesto po odločitvi guvernerja zvezne države Andrewa Cuoma praktično zaprto.
Od 21. marca skoraj vsi javni uslužbenci, ki niso nujno potrebni na terenu, delajo od doma. Nujne službe, kamor se uvrščajo tudi raziskovalni laboratoriji, pa lahko nadaljujejo delo. Sicer je število uslužbencev na delovnem mestu omejeno, uveden pa je tudi sistem rotacij, nam je povedala raziskovalka Polona Šafarič Tepeš.
"V našem laboratoriju nadaljujemo projekte, ki jih ni mogoče prekiniti. To so predvsem projekti personalizirane medicine, eksperimenti na miših ... Gre za primere, ko dobimo vzorce redkega tumorja, ga vstavimo v miši in če so ga te uspele sprejeti, kar je sicer precej redko, ga v naslednji fazi presadimo v druge miši, v tretji pa nato zdravimo z različnimi zdravili. Če nam to uspe, lahko dobimo vpogled, katera zdravila delujejo na ta tumor. Tako lahko pomagamo dotičnemu pacientu ali pa celo več pacientom pri premagovanju bolezni," pojasnjuje. Kot je povedala, gre za zelo dolgotrajen proces, ki lahko traja tudi več mesecev ali celo leta.
Guverner poklical laboratorije na pomoč
Kljub temu da je guverner zvezne države že marca pozval certificirane laboratorije, da bi opravljali teste za SARS-Cov-2, pa Šafarič Tepeševa pojasnjuje, da pritiskov za preusmeritev raziskav z obstoječih projektov na novi koronavirus ni, je pa želja po pomoči. Koliko pa laboratorij v tako kratkem času sploh lahko pomaga? Kot pravi slovenska raziskovalka, bi to tehnično lahko izpeljali, a večina raziskovalnih laboratorijev ni certificirana za opravljanje testov, neoptimizirani testi pa lahko vodijo v morebitne napačne izsledke.
Laboratorij, ki je usmerjen v raziskovanje molekularne genetike raka, se je pri raziskavah osredotočil predvsem v smeri zaščite pacientov obolelih za rakom, saj so ti tudi zelo ogrožena populacija zaradi covida-19. "Raziskave že potekajo, sodelujemo tudi z bolnišnicami na Long Islandu, prve rezultate pa bomo dobili kmalu," je povedala.
Laboratorij je od nekaterih lokalnih podjetij, ki razvijajo teste za detekcijo protiteles za razvoj cepiv, dobil že precej pozivov, da jim primanjkuje znanstvenega osebja. Pri tem pa nastane kar nekaj problemov, pojasnjuje raziskovalka. "Zadeva se namreč zaplete pri birokraciji, saj skoraj polovica postdoktorskih in doktorskih študentov dela na vizumih, ki so časovno in lokacijsko omejeni. To ne velja le za naš inštitut, ampak za celotne ZDA, tako da to v praksi zaradi ameriške zakonodaje ni mogoče."
Koronavirusi v svoj genom zelo hitro vgradijo mutacije
"V molekularni biologiji in genetiki znanstveniki uporabljamo viruse kot vektorje za dostavo genov celice. Po domače – če sumimo, da nek gen povzroča nastanek raka, to testiramo tako, da ta gen dizajniramo, ga nato zapakiramo v virus, z virusom okužimo celice ter jih nato proučujemo." Koronavirus je ena izmed možnosti za dostavo teh genov, a razlog, zakaj ga ne uporabljajo, je, tako Polona Šafarič Tepeš, da ta izredno hitro vgradi mutacije v naš gen, kar je seveda nezaželeno, saj ima znanost rada rezultate, ki so na nek način "ponovljivi". To je tudi ena od glavnih težav pri razvoju novega cepiva, še dodaja znanstvenica.
KOMENTARJI (104)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.