Vodja svetovalne skupine dr. Bojana Beović, je v oddaji 24UR ZVEČER dejala, da težko oceni, da smo meje odpirali prehitro, "odpirajo se po vsej Evropi in tudi pri nas je bilo stanje ugodno". "Vendarle pa so izkušnje v zadnjih nekaj dneh, ko se nam stopnjuje število vnosov iz drugih držav, opozorilo, da je nekaj treba storiti. Treba se je zavedati, da vsak vnos pomeni več deset kontaktov. Če teh kontaktov ne uspemo uspešno identificirati in zamejiti njihovega gibanja s karanteno, se lahko zgodi, da iz teh nekaj primerov lahko nastane nekaj deset novih primerov, kar pa bi bilo že res kritično stanje." Dodaja, da je trenutno stanje "opozorilno". Ukrepe bi bilo po njenih besedah potrebno znova poostriti "čimprej, v nekaj dneh".
Da gre za situacijo, ki je bila na nek način predvidena, pa je dejal zdravstveni minister Tomaž Gantar. "Spremljamo dogajanje v vseh državah, imamo jih razporejene v različne cone glede na stopnjo nevarnosti." Dodaja, da smo nove primere zaznali zelo hitro, kar je dobro, "na drugi strani pa je opozorilo, da bo potrebno spet določene omejitve sprejeti, predvsem na mejah".
In kakšni bi bili ti ukrepi? "Ne gre za zapiranje meja, stanje ni takšno, da bi bilo to potrebno," poudari Gantar. "Je pa res, da se preveč z lahkoto, tudi iz držav, ki so bolj rizične, prehaja mejo, in tu bo potrebno več nadzora." Dodaja, da bodo iskali načine, da ne bi na eni strani zaustavljali gospodarstva, "če to ne bi bilo potrebno, predvsem turizma", na drugi strani pa zavarovali prebivalstvo, da ne bi ponovno prišli v situacijo, v kateri smo bili.
Prav Balkan je največja težava pri vnosu okužb. Bi morali poostriti nadzor na južni meji? "Glede na podatke zadnjih nekaj dni je treba režim na mejah nekoliko spremeniti, zlasti na južni meji," pravi Beovićeva. Poudari, da je potreben smiseln dogovor, ki bo zmanjšal število tveganih vstopov, a ne bo omejeval gibanja, ki je pomembno za gospodarstvo.
O poostritvi ukrepov bodo govorili že v četrtek. Gantar ob tem dodaja, da glede nošenja zaščitnih mask še vedno velja navodilo, da so potrebne, če ni mogoče zagotavljati varnostne razdalje metra in pol v zaprtih prostorih. "Morda pa bi bilo dobro, da se vsi zavemo, da so ti ukrepi, o katerih smo ves čas govorili, nujno potrebni, ter da epidemije še zdaleč ni konec."
Bi lahko drugi val prišel že julija, če stanje ostane tako kot je, oziroma brez uvedbe novih ukrepov? "Če bi vse prepustili naključju in epidemiološka služba ne bi več zmogla svojega dela zaradi prevelikega števila vnesenih primerov, potem se to seveda lahko zgodi. Treba je storiti vse, da razvoj novega vala preprečimo, ne samo v kratkem, temveč tudi srednjeročno, do konca poletja oziroma do jeseni. To pa pomeni, da smo skrbni na vseh točkah, kjer lahko preprečimo prenos virusa," pravi Beovićeva. Ob morebitnih ukrepih na meji tako poudari predvsem samozaščitno ravnanje: "Nikoli ne vemo, kdaj v trgovini stojimo za nekom, ki je že v zgodnji fazi okužbe, zato je zelo smiselno zaščitno obnašanje." Gantar pa dodaja, da če bo število novih okužb naraslo na nekaj deset primerov, bo treba tudi "znotraj države zaostriti ukrepe". "Nikoli ne veš, kdo v tvoji bližini je lahko pozitiven."
"Je čas dopustov, počitnic, ampak potovanje še ne pomeni, da moramo pozabiti vse tisto, kar smo s pridom uporabili, da je Slovenija relativno ugodno prišla čez prvi val. Res pa je, da imamo znova zaporo Pekinga in Šanghaja - ko se je to prvič dogajalo v Vuhanu, je trajalo natanko 14 dni, da smo se na naših mejah soočili s prvimi, ki so zboleli v Italiji, Franciji itd.," pa je v oddaji 24UR ZVEČER dejal vodja konzularne službe Andrej Šter.
So države, ki so popolnoma zaprle svoje meje, dodaja Šter in izpostavi primer Nove Zelandije. "Ukrepe, s katerimi se bomo zagotovo soočili, moramo razumeti kot zaščito nas in zaščito tistih, ki k nam prihajajo."
KOMENTARJI (257)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.