Merklova: Smo šele na začetku pandemije. Z virusom bomo morali še dolgo živeti

V poskusu ublažitve gospodarskih posledic zaradi pandemije in ukrepov za njeno zajezitev številne države po svetu odpravljajo ukrepe, a generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus ob tem svari: "Bodimo si na jasnem: pred nami je še dolga pot. Virus bo še dolgo z nami." Medtem ko je število smrtnih žrtev po vsem svetu preseglo 180.000, WHO opozarja, da so številne države šele na začetku spopada s pandemijo. Spet druge države, ki jih je epidemija zajela v začetni fazi, pa doživljajo ponoven porast primerov. 

Kriza je povzročila ne le zdravstveno krizo, pred nami je tudi globoka gospodarska kriza, ki bo na milijone ljudi pustila brez službe. Milijonom grozi lakota – število ljudi, ki jim grozi lakota, se bo namreč po napovedih kar podvojilo in povzpelo na 265 milijonov. 

Evropa je medtem presegla še en žalostni mejnik – število smrtnih žrtev je preseglo 110.000. Ena najhuje prizadetih držav, Španija, je sporočila, da omejevalnih ukrepov ne bo odpravila vsaj do sredine maja. "V tej fazi moramo biti izjemno pazljivi," je po poročanju AFP dejal španski premier Pedro Sanchez.

Merklova: Smo šele na začetku pandemije

V Nemčiji se postopno znova odpira javno življenje, svoja vrata počasi odpirajo tudi trgovine. Oblasti pa so sporočile, da se bodo do naslednjega tedna začela klinična testiranja cepiva na ljudeh. Gre že za peto tovrstno odobreno klinično testiranje po svetu, v Veliki Britaniji znanstveniki z univerze Oxford začenjajo klinična testiranja danes, podobne raziskave se odvijajo tudi v Seattlu v ZDA. 

Vse nemške zvezne dežele so medtem napovedale, da načrtujejo obvezno nošenje zaščitnih mask – te naj bi bile po vsej Nemčiji obvezne v javnem potniškem prometu, v nekaterih zveznih državah pa tudi v trgovinah. Podoben ukrep je na začetku meseca oznanila tudi Avstrija. 

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes glede pandemije nagovorila nemški bundestag in dejala, da "smo šele na začetku pandemije". "Ne živimo v zaključni fazi pandemije, ampak v začetni. S tem virusom bomo morali še dolgo živeti," je povedala Merklova. Dodala je, da se zaveda, da tega nihče ne sliši rad, ampak je to resnica.

Poudarila je, da pandemija omejuje ravno eksistencialne pravice in potrebe ljudi. Takšne razmere so sprejemljive, samo če so razlogi za omejitve transparentni in prepričljivi in če kritika ni samo dovoljena, ampak tudi slišana, je še dejala.

Glede upadanja števila okužb z novim koronavirusom v Nemčiji je poudarila, da je to "vmesni uspeh" v boju proti pandemiji, ki je krhek. "Ne dopustimo, da bi doseženo zapravili in naredili korak nazaj," je pozvala. Znova je bila kritična tudi do hitrega rahljanja ukrepov v nekaterih nemških zveznih deželah. "Ravnanje nekaterih zveznih dežel me skrbi. Popuščanje ukrepov je zelo hitro, rekla bi prehitro," je izpostavila.

Nemčija je pripravljena prispevati 'veliko več' v evropski proračun 

V luči današnjega videokonferenčnega vrha voditeljev EU je poudarila, da je Nemčija pripravljena v evropski proračun prispevati "veliko več". To je napovedala že pred tem, v sredo pa je to poudaril tudi nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth. Nemčija je bila sicer doslej med državami, ki so zagovarjale skromnejši proračun.

Večletni proračun unije bo po napovedih Evropske komisije srce evropskega načrta za okrevanje po pandemiji. Predsednica Ursula von der Leyen ga je označila za Marshallov načrt.

Je pa kanclerka danes znova izrazila nasprotovanje koronskim obveznicam, ki jih zahteva Italija in več južnih članic. Pojasnila je, da bi bilo za to treba spremeniti pogodbe EU, potrebna pa bi bila tudi potrditev v parlamentih držav članic, kar bi vzelo veliko časa.

"Zdaj je treba hitro pomagati in imeti v rokah hitre instrumente, ki bodo lahko blažili posledice krize," je povedala.

Kanclerka je ob tem izrazila podporo WHO, ki je bila v zadnjem času deležna kritik več držav, predvsem ZDA. WHO je po njenih besedah partner, ki se mu ni mogoče odpovedati.

V ZDA prva smrtna žrtev zaradi koronavirusa že februarja 

Ameriški predsednik Donald Trump je medtem podpisal ukaz o začasni prekinitvi priseljevanja v ZDA za 60 dni. To naj bi po njegovih besedah zagotovilo, da "bodo brezposelni Američani prvi v vrsti za delovna mesta, ko se gospodarstvo znova odpre". 

Ameriški zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da bi se država lahko spopadla z drugim valom izbruha bolezni, če bi se virus pojavil skupaj s sezonsko gripo. "Obstaja možnost, da bo izbruh virusa naslednjo zimo še hujši," je dejal Robert Redfield iz Centra za nalezljive bolezni. 

V sredo so v ZDA sicer potrdili novih 1738 smrtnih žrtev, skupno število pa se je tako povzpelo na 46.583. 

Medtem ko se nekatere ameriške zvezne države pripravljajo na ponovni zagon gospodarstva, so se tudi v sredo znova zbrali protestniki, tokrat v mestu Richmond, in zahtevali odpravo omejevalnih ukrepov. Isti dan so zdravstvene oblasti sporočile, da je v ZDA prva oseba zaradi koronavirusa umrla že februarja – torej več tednov pred uradno potrjeno prvo smrtno žrtvijo. 

Nacionalni inštitut za zdravje ZDA je medtem izdal smernice, ki zdravnike svarijo pred uporabo zdravila za malarijo za zdravljenje koronavirusne bolezni 19, kar je priporočal Trump. Po odmevni študiji o škodljivosti hidroksiklorokina je NIH zdravnikom odsvetoval uporabo v kombinaciji z antibiotikom azitromicin.

Na Kitajskem pa se je znova pojavil novinar Li Zehua, ki je bil pogrešan kar dva meseca. Izginil pa je, potem ko je začel objavljati videoposnetke iz Vuhana v času najhujše krize. Li trdi, da ga je pridržala policija ter prisilno zadrževala v karanteni kar dva meseca.