Virus iz laboratorija? 'Teh raziskav ne bi smeli izvajati in financirati'

Pozornost je še posebej usmerjena v raziskovalno prakso, s katero organizem spremenijo tako, da je ta bolj nalezljiv in ima širši nabor potencialnih gostiteljev. Ta tip raziskovanja znanstveniki uporabljajo tudi zato, da bi ugotovili, kako se virusi obnašajo in kako bi lahko razvili odpornost na cepiva. 

Te raziskave so tarča kritik, da so preveč nevarne. V ZDA so leta 2014 na tem področju zaostrili zakonodajo in ustavili financiranje nekaterih raziskav. Nekatere od teh raziskav pa so nato, kot poroča Financial Times, zaživele v laboratorijih po svetu in to celo z ameriškim financiranjem. Tudi v zloglasnem laboratoriju v Vuhanu, ki je od leta 2015 do 2020 prejel več kot pol milijona evrov ameriških davkoplačevalskih sredstev, mednarodna skupina raziskovalcev pa je tam preučevala potencialno nevarnost koronavirusov, ki jih gostijo netopirji - kar je v senatnem zaslišanju povedal tudi Anthony Fauci, ki v ZDA s strokovnega vidika bdi nad pandemijo. Del ekipe je bila tudi raziskovalka Ši Žengli, ki je iz dveh koronavirusov sestavila bolj nevarno verzijo, ki bi potencialno lahko okužila človeka - vse to pa je bilo leta 2015 objavljeno v strokovni publikaciji Nature.

Fauci je zanikal, da bi skušali virus še dodatno okrepiti, a poročilo iz leta 2015 je vsebovalo opozorilo: "Znanstveni preiskovalni odbori bodo morda menili, da so podobne študije, ki gradijo himerne viruse na osnovi sevov v obtoku, preveč tvegane, da bi jih lahko nadaljevali." "Ti podatki in omejitve predstavljajo stičišče raziskovalnih pomislekov glede manipuliranja z organizmi, da pridobijo nove funkcije," so v prispevku zapisali znanstveniki. "Potencial ublažitev prihodnjih izbruhov je treba pretehtati glede na tveganje za nastanek nevarnejših patogenov," so dodali. Njihovo opozorilo pa je dobilo večji odmev prav s pandemijo novega koronavirusa, še posebej, ker znanstveniki še vedno nimajo dokončnega dokaza, da je sars-cov-2 naravno skočil od netopirjev na ljudi ali se prenesel prek vmesnega živalskega gostitelja.

"Hipoteze o naravnem ali laboratorijskem prenosu moramo jemati resno, dokler ne dobimo zadostnih podatkov," je ta mesec v odprtem pismu zapisala skupina znanstvenikov, vključno z Ralphom Baricem, enim od avtorjev prispevka iz leta 2015. "Če boste izvedli poskus, ki pomeni precejšnje tveganje za začetek nove pandemije, mora biti to zelo dobro javno utemeljeno," je pojasnil Marc Lipsitch, profesor epidemiologije na Harvardu.

Preiskava Svetovne zdravstvene organizacije je v začetku letošnjega leta sicer ugotovila, da je "zelo malo verjetno", da je sars-cov-2 pricurljal iz raziskovalne ustanove. Toda sklep so marca izpodbijale številne države, vključno z ZDA in Združenim kraljestvom, generalni direktor SZO pa je nato le priznal, da preiskava ni bila "dovolj obsežna".

Ameriški predsednik Joe Biden, ki prihaja iz vrst stranke, ki je pred tem njegovega predhodnika glasno kritizirala, ko je pod vprašaj postavljal vlogo Kitajske v pandemiji, je ta teden ameriškim obveščevalnim agencijam naročil, naj pregledajo dokaze o hipotezi o uhajanju virusa iz laboratorija in pridejo do zaključek v 90 dneh. 

Kitajski državni mediji so večkrat zanikali, da bi bil laboratorij vir virusa, teorijo so označili kot "zaroto", država naj bi veliko energije namenjala temu, da se širijo "alternativne teorije o izvoru" - vključno s hipotezo, da je bil virus na Kitajsko "uvožen" skupaj z zmrznjenimi izdelki. 

Povezave, ki žal spodkopavajo zaupanje v znanost

A nova preiskava odpira tudi nova vprašanja glede povezav ameriškega nacionalnega inštituta za zdravje z inštitutom v Vuhanu, poudarja FT. Pot do resnice bo očitno zapletena, saj na Kitajskem molčijo. Ne manjka pa kritikov, ki pravijo, da je vse skupaj velik madež za znanost. Med temi kritiki je Richard Ebright, profesor kemijske biologije na univerzi Rutgers: "Ne glede na to, ali je bila pandemija posledica uhajanja iz laboratorija, že samo dejstvo, da je takšen scenarij verjeten, pomeni, da gre za kategorijo raziskav, ki jih ne bi smeli financirati ali izvajati."

Vprašal se je tudi o varnostnih standardih v Vuhanu, pri čemer pa ni edini. Leta 2018 naj bi ameriški diplomati na Kitajskem v Washington poslali opozorilo: "V novem laboratoriju v Vuhanu resno primanjkuje ustrezno usposobljenih tehnikov za varno upravljanje tega zahtevnega laboratorija."

Medtem ko znanstveniki pravijo, da svet morda nikoli ne bo vedel, ali covid-19 izvira iz narave ali laboratorija, mnogi verjamejo, da je pandemija jasno pokazala, zakaj takšne raziskave sploh ne bi smele potekati. Milton Leitenberg, strokovnjak za biološko orožje z Univerze v Marylandu, je jasen: "Ne glede na to, kako želimo kvalificirati to delo, nikoli ne bi smelo potekati na inštitutu za virologijo v Vuhanu."

Morda še večja težava za znanost pa je, da si v času, ko se že tako širi ogromno teorij zarote, ki so lahko nevarne tudi za javno zdravje, še sama spodkopava kredibilnost, na kar opozarja tudi Telegraph. "Ostro obsojamo teorije zarote, ki kažejo, da covid-19 nima naravnega izvora," je skupina virologov in drugih strokovnjakov v The Lancetu zapisala 19. februarja 2020, ko je bilo resnično prezgodaj, da bi bil kdor koli prepričan, kaj se je pravzaprav zgodilo.

Pa čeprav je lastnost dobrih znanstvenikov prav ta, da razlikujejo med tem, kar vedo, in tistim, česar ne poznajo. Po tem kriteriju so se podpisniki Lancetovega pisma obnašali kot slabi znanstveniki: javnosti so podajali "dejstva", za katera zagotovo niso mogli vedeti, da so resnična. Pozneje se je izkazalo, da je pismo organiziral in pripravil Peter Daszak, predsednik zavezništva EcoHealth v New Yorku. Organizacija dr. Daszaka je financirala raziskave koronavirusa na Inštitutu za virologijo Vuhan, a tega navzkrižja interesov bralci The Lanceta niso poznali.

Takšni spodrsljaji pa daljšajo pandemijo ter kopičijo njene gospodarske, družbene in psihološke posledice, saj nezaupanje ljudi pomeni večji upor ukrepom za zajezitev virusa. Bolezen pa je treba zajeziti ne glede na njen izvor. 

Primerjava scenarijev

Pri Telegraphu tudi primerjajo scenarije izvora virusa. Netopirji, ki gostijo najbližje znane sorodnike SARS2, živijo v jamah v provinci Yunnan na jugu Kitajske. Če bi pandemija najprej okužila ljudi, ki živijo okoli jam, bi to močno zagovarjalo naravni nastanek. A izbruh se je zgodil 1500 kilometrov stran v mestu Vuhan in to v času leta, ko netopirji preidejo v mirovanje. V skladu z naravnim scenarijem ocenjujejo, da ni verjetno, da bi se virus pojavil najprej zunaj mesta, a ne bi pustil sledi o svojem resničnem izvoru.

Virusi, ki skačejo na nove gostitelje, običajno za to porabijo veliko časa, vmes se zgodijo številne mutacije, preden se izpopolnijo pri prilagajanju novim ciljnim vrstam. Ta postopek so raziskovalci že natančno dokumentirali za sars1. Toda raziskovalci, ki iščejo enak postopek prilagajanja pri novem koronavirusu, so presenečeni, saj je bil virus od trenutka, ko se je prvič pojavil, skoraj popolnoma prilagojen človeškim celicam in se od takrat skoraj ni spremenil. To se bolj sklada s tezo o laboratorijskem kot naravnem izvoru, menijo nekateri strokovnjaki. 

Potem pa je tukaj še anatomija virusa, za katero nekaj znanstvenikov meni, da kaže na laboratorijsko manipulacijo. "Ko sem prvič videl mesto cepitve furina v virusnem zaporedju, sem ženi dejal, da je to informacija, ki govori proti naravnemu izvoru," je po poročanju Telegrapha dejal David Baltimore, ugledni virolog in nekdanji predsednik Kalifornijskega inštituta za tehnologijo. 

Ali bodo nove preiskave dale nove odgovore ali bodo sploh prinesle kakšne odgovore, ni jasno. Kritiki pa menijo, da bi bilo treba bolje nadzorovati znanstveno skupnost, ki se očitno kdaj ne more upreti skušnjavi, ko gre za raziskave. Pogovoriti pa bi se bilo treba tudi o nekritičnem sprejemanju kitajskih razlag, ki so bile povezane tudi z ameriškimi notranjimi političnimi in družbenimi težavami, ki so povzročile klimo, kjer ni bilo več mesta za racionalno (nečustveno in nepolitično) razpravo. Da bo Kitajska ob novih pritiskih spremenila taktiko, postala bolj odkrita in pripravljena sodelovati, ni realno pričakovanje. Bi pa moral odnos Kitajske do koronavirusne resnice skrbeti tiste, ki jo nekritično vidijo kot novega svetovnega gospodarja, menijo kritiki Pekinga.