Glede na upadanje števila novih primerov okužbe s koronavirusom bi lahko ocenili, da smo dosegli vrh epidemije, a to še ni gotovo, prazniki bodo pomembni. Zato vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović ljudi poziva, naj dobro premislijo o potrebi obiskov v času praznikov. "Treba je zdržati še kak teden ali dva," je dejala.
Beović je poudarila, da je kljub dosedanjim žrtvam koronavirusa pri nas in bolnikom, ki se še borijo za življenje, za zdaj zadovoljna s potekom epidemije v Sloveniji. "Ni se nam zgodilo to, o čemer poročajo iz drugih evropskih držav. Pri nas je zdravstveni sistem zdržal, ni zmanjkalo ventilatorjev in zaščitne opreme," je povzela.
Bistveni za to, da je Sloveniji uspelo utišati epidemijo, so bili po njenih besedah pravočasni ukrepi, ki so zmanjšali prenose virusov med ljudmi. "Za marsikoga osebno so ti ukrepi pretirani, a kot zdravnici mi jih ni težko zagovarjati, če je bilo zaradi tega manj žrtev," je dejala.
Poudarila pa je, da se bo epidemski val končal šele, ko se bo bolezen z enega človeka prenesla v povprečju na manj kot eno osebo. Drugi pogoj za to je, da bo imela država zelo dobro organizirano službo, ki bo sledila izbruhom.
"Virus bo še krožil. Te izbruhe moramo znati dobro obvladati, zaznati. Treba je imeti tudi natančno strategijo, kako se bo država odpirala," je pojasnila. Po njenih besedah se mora to namreč izpeljati tako, da se število prenosov ne bi spet povečalo in da se ne sproži eksponentno naraščanje števila okuženih, kot smo videli v tujini.
Strokovna skupina se po njenih besedah ne strinja z možnostjo, da bi že takoj po velikonočnih praznikih začeli pomembnejše sproščanje omejitev. Ob doslednem upoštevanju ukrepov za zajezitev epidemije bi se po njenih napovedih to lahko zgodilo v nekaj dneh.
Na novinarska vprašanja je Beovićeva med drugim odgovorila, da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravlja podrobnejše analize o umrlih zaradi novega koronavirusa, poleg že zdaj dostopnih podatkov o starosti in občini bivanja. Za sedaj dostopni podatki pa predvsem kažejo, da so bili vladni ukrepi učinkoviti, je dejala.
Če ne bo kmalu cepiva ali učinkovitega zdravila za covid-19, bo po njenih besedah edina preostala možnost prekuženje populacije. To pa bo na nek način potekalo že, ko bodo odprli šole in vrtce, je pojasnila.
Izpostavila je tudi, da so v Sloveniji še vedno občine, do katerih virus sploh še ni prišel. "To lahko postane nek princip regionalnega sproščanja, kot ga predlagajo nekatere države in naddržavne institucije," je napovedala.
Rokavice ob obisku trgovine ne bodo več potrebne, še vedno veljajo ostali zaščitni ukrepi
Uporaba zaščitnih rokavic v trgovini ob razkuževanju rok ni več potrebna, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant. V odloku, ki je začel veljati pred tremi tedni, je sicer še vedno predpisana nujna uporaba rokavic, a na ministrstvu že pripravljajo spremembe, ki bodo začele veljati v prihodnjih dneh.
Bregantova je že na četrtkovi večerni novinarski konferenci nakazala na spremembe ukrepov, ki veljajo v zaprtih javnih prostorih, torej tudi trgovinah. O smotrnosti nošenja rokavic je namreč razpravljala strokovna skupina na ministrstvu, ki ljudem svetuje, da čim manjkrat hodijo v trgovino, nosijo masko, vendar pa namesto rokavic raje razkužijo roke.
Uradni govorec vlade Jelko Kacin pa je na današnji novinarski konferenci dejal, da nošenje rokavic ni več obvezno, povsem enakovreden ukrep pa da je umivanje oziroma razkuževanje rok. Dodal je, so pa nekateri prehrambeni artikli, ki se jih ne smemo dotikati z rokami, zato imajo trgovine rokavice.
"Drži, da je v odloku še zapisana nujna uporaba zaščitnih rokavic tudi za trgovine, vendar bomo ta odlok nekoliko prilagodili, tako da bo ljudem bolj prijazen," je v izjavi danes pojasnila Bregantova. Po njenih besedah so se s tem strinjali tako na strokovni skupini kot na vladi.
Prepričana je, da bodo varnostniki na vhodih trgovin dovolj razumevajoči do uradne spremembe odloka. "Ne gre nam za slepo sledenje črki zakona, ampak gre za vedenjske ukrepe, s katerimi zmanjšamo možnost možnost okužbe," je poudarila nova državna sekretarka.
"Boljše kot nepravilna, neustrezna raba rokavic je razkuževanje rok," je pojasnila razlog, zaradi katerega bodo spreminjali odlog. Po njenih besedah je treba skrbeti za poostreno higieno rok: pred vstopom v trgovino si je treba razkužiti roke, prav tako po oddaji vozička. Ni pa zaželeno, da šli v trgovino brez rokavic in brez razkuževanja. A razkužil je dovolj, je zagotovila, in izrazila upanje, da bodo ljudje ponotranjili ta način vedenja.
Ob tem pa še vedno ostaja obvezna uporaba zaščitne maske, ki po besedah Bregantove ščiti pred prenosom kapljične okužbe.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so medtem pripravili navodila za ustrezno uporabo rokavic za obisk zaprtega javnega prostora. Preden si rokavice nadenemo, si moramo roke razkužiti in počakati, da se dobro osušijo. Med nošenjem rokavic se z rokami ne dotikamo oči, nosu ali ust. Odstranimo jih šele, ko zapustimo zaprti javni prostor.
"Rokavice snamemo tako, da rokavico primemo na zunanjem delu, jo prevlečemo ter zgubamo v orokavičeno roko. Nato gremo z golo roko pri zapestju pod drugo rokavico tako, da se ne dotikamo zunanjega dela in prevlečemo še drugo rokavico na način, da jo lahko primemo od znotraj in nato zavržemo," pravilen postopek opisujejo na NIJZ. Rokavice nato zavržemo v za to namenjen koš za odpadke in roke ponovno razkužimo.
V šmarskem domu upokojencev nove okužbe, pri premeščanju varovancev pomoč gasilcev
V šmarskem domu upokojencev so v četrtek zabeležili štiri nove okužbe z novim koronavirusom, tako da se je skupno število okuženih povzpelo na 141, je STA izvedela iz virov blizu doma. Skladno z akcijskim načrtom celjske bolnišnice v domu izvajajo dezinfekcijo in premestitev oskrbovancev. Pri tem pomagajo tudi poklicni gasilci.
Vodstvo doma je sicer celjsko bolnišnico pozvalo, naj pri njih vzpostavi bolnišnični oddelek. A kot so pojasnili v bolnišnici, v domovih za ostarele ne morejo organizirati bolnišničnih oddelkov, saj morajo na svoji lokaciji zagotoviti zdravstvene storitve na sekundarni ravni za regijo z 280.000 prebivalci, za kar potrebujejo tako zdravnike specialiste kot zaposlene v zdravstveni negi, ki so zdravi in nimajo stika z okuženimi.
Ker se v bolnišnici zavedajo zahtevnosti trenutnega stanja v šmarskem domu, se je njihova bolnišnična poveljniška skupina v četrtek odločila, da bodo na delo v Šmarje napotili nekaj diplomiranih in srednjih medicinskih sester, ki so doma iz Šmarja in okolice, in sicer za cel čas trajanja težav v domu. Z njihovo pomočjo se bo delo v domu organiziralo enako kot na bolnišničnih oddelkih, za kar je že pripravljen akcijski načrt, pri katerem sodelujejo vse pristojne ustanove.
Medicinske sestre, ki bodo napotene v šmarski dom, bodo po koncu dela morale za vsaj 14 dni v samoizolacijo. Nato jih bodo testirali na novi koronavirus, na podlagi rezultatov pa bo služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v celjski bolnišnici opredelila, kdaj se bodo lahko spet vključile v delo v bolnišnici.
Že v prvem tednu epidemije je celjska bolnišnica v šmarski dom upokojencev poslala tako imanovane interventne ekipe z zdravniki in s 16 medicinskimi sestrami, z ekipo infektologa, intenzivista in splošnega zdravnika pa so kasneje izvedli tudi celovito triažo vseh 198 oskrbovancev. Vseskozi nudijo tudi konzultacije infektologa in specialista intenzivne medicine.
V ljutomerskem domu starejših 12 novih okužb
V ljutomerskem domu starejših občanov (DSO) pa so v četrtek odvzeli 32 brisov, pozitivnih je bilo osem stanovalcev in štirje zaposleni. Skupno so tako doslej v domu potrdili 64 okužb z novim koronavirusom, od tega pri 53 stanovalcih in 11 zaposlenih. V domu je zdaj z boleznijo covid-19 potrjeno okužena tretjina stanovalcev, vseh je namreč 152. Zaposlenih pa je 90 delavcev.
Slednjim so v zadnjih dneh na pomoč priskočili iz ljutomerskega zdravstvenega doma, sosednjega posebnega socialnovarstvenega zavoda Dom Lukavci in Splošne bolnišnice Murska Sobota. V bolnišnici so jim zagotovili tudi pomoč zdravnikov specialistov, ki bodo po potrebi pomagali zdravniku iz Zdravstvenega doma Ljutomer.
Nazadnje so iz DSO v sredo sporočili, da želijo prednostno vzpostaviti ustrezne odnose z zdravstvenim sistemom, od katerega pričakujejo, da bo njihovim stanovalcem zagotavljal čim višjo raven pomoči in zdravljenja. Zapisali so še, da je stanje varovancev, ki so bili na testiranju pozitivni, stabilno.
Prvi dve okužbi so v domu sicer ugotovili pred natanko dvema tednoma.
Vodenje organizacije nege in oskrbe v DSO Ljutomer prevzelo osebje bolnišnice
Vodenje organizacije nege in oskrbe v Domu starejših občanov Ljutomer je sicer prevzelo osebje soboške bolnišnice. V DSO so iz bolnišnice neposredno prerazporedili 11 delavcev, v organizacijo dela sta iz slednje vključeni tudi dve koordinatorki, ki jih je imenovalo ministrstvo za zdravje.
Kot so pojasnili v splošni bolnišnici Murska Sobota, sta se koordinatorki vključili v delo DSO v skladu z usmeritvami ministrstva, na osnovi teh odločitev pa bolnišnica tudi dodatno pomaga. Skladno s tem so iz bolnišnice prerazporedili tri diplomirane medicinske sestre, štiri zdravstvene tehnike, dva bolničarja, snažilko in socialnega delavca.
Zdravniki iz bolnišnice se vključujejo v delo v skladu s potrebami in usmeritvami ministrstva, njihova sestra za obvladovanje bolnišničnih okužb pa je prevzela usklajevanje na področju higiene in preprečevanja okužb v domu, pravijo v bolnišnici.
V DSO so pojasnili, da bodo tako nadomestili manjkajoče osebje iz doma, v prihodnje pa bodo po njihovem potrebovali še dodatni kader, posebej tiste z delovnimi izkušnjami v kliničnem okolju.
Danes so se s predstavniki ljutomerske civilne zaščito dogovorili tudi za pomoč pri določenih razselitvah. Kot navajajo, so vsi napori stroke in osebja usmerjeni v zaustavitev širjenja virusa, pri vseh stanovalcih pa je zdravstveno stanje stabilno in brez večjih sprememb.
Podžupan ljutomerske občine Niko Miholič je potrdil, da predstavniki zdravstvenega doma, DSO, civilne zaščite in gasilci pomagajo pri pripravi nekakšnega bolnišničnega oddelka v drugem nadstropju doma, kjer bo zdravstveno osebje skrbelo za varovance. V tretjem nadstropju imajo varovance s potrjenim sumom na novi koronavirus.
Skupnost socialnih zavodov za prerazporeditev zdravnikov v domove
Skupnost socialnih zavodov pa medtem poziva vlado, da v domove za starejše takoj prerazporedi zdravstvene strokovnjake, ki so usposobljeni za kakovostno in varno obravnavo starostnikov s koronavirusno boleznijo.
Domovi ne morejo brez takojšnjih kadrovskih okrepitev prevzeti odgovornosti za zagotavljanje primerne zdravstvene obravnave obolelih stanovalcev, so zapisali v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
"Kljub zatrjevanju odgovornih, da so bolnišnice pripeljali v domove, v slednjih še vedno ni zagotovljena niti navzočnost zdravnikov splošne medicine, predpisana po veljavnem kadrovskem normativu," so poudarili. Prav tako po njihovih besedah niso zagotovljeni zdravniki specialisti in drugi zdravstveni delavci, nujni za strokovno obravnavo stanovalcev s covidom-19.
Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je bilo od približno 225 stanovalcev s koronavirusno boleznijo na bolnišnično zdravljenje napotenih le približno 30 obolelih, kar po oceni skupnosti kaže na neenakopravno obravnavo starejših.
Vsi državljani so upravičeni do najboljše in enakovredne zdravstvene obravnave v primernem okolju in ob primerni strokovni in kadrovski podpori, česar pa domovi v trenutnih pogojih ne morejo zagotavljati, so poudarili.
V povprečnem slovenskem domu namreč dela skupina, v kateri so približno štiri diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirani zdravstveniki in 15 zdravstvenih tehnikov oziroma tehnic, kar ne zadostuje potrebam, ki so se pokazale ob pojavu okužb s koronavirusom. Domovi nujno potrebujejo pomoč različnih strokovnjakov, ki imajo znanja in izkušnje z zdravljenjem bolnikov s koronavirusno boleznijo, so navedli v skupnosti.
Prav tako vnovič izraža začudenje nad prizadevanji odgovornih, da socialnovarstvene zavode brez potrebnih kadrov in opreme spremenijo v zasilne ustanove za zdravljenje starostnikov s koronavirusno boleznijo, pri čemer ti javno navajajo, da zmogljivosti v bolnišnicah niso zapolnjene.
Če del obolelih državljanov zdravimo v bolnišnicah z vso potrebno medicinsko opremo in usposobljenimi kadri, za del obolelih starostnikov pa skrbimo v domovih brez vseh nujnih pogojev, to pomeni neenako obravnavo državljanov in kršitev temeljnih človekovih pravic, so prepričani v skupnosti.
KOMENTARJI (2132)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.