Koronavirus ni oslabel, je pa manj žrtev, ker so zdravniki vse bolj učinkoviti pri zdravljenju

Ekipa Hodcroftove je preučevala genom virusa na vzorcih, ki so bili po svetu zbrani od decembra 2019, in ugotovila, da ni bilo večjih mutacij, ki bi vplivale na lastnosti virusa. "Virus je v svoji 'osnovni dejavnosti' izjemno uspešen. Večina gostiteljev ne umre, ampak ga predajo naslednjemu gostitelju, s tem se virus uspešno širi naprej," pravi strokovnjakinja. 

Če bi originalni virus gostitelja ubil v nekaj dneh, bi morda sčasoma oslabel na raven, ko bi ubijal počasneje in bi bilo priložnosti za preskok na novega gostitelja več, je še ocenila. V primeru covid-19 sicer ljudje z najtežjim potekom bolezni umrejo 18 do 19 dni po začetku simptomov, poroča Business Insider. Gre za podatke kitajske študije. 

Po drugem scenariju pa bi morda virus lahko izboljšal mehanizem širjenja in postal bolj nalezljiv, vendar Hodcroftova meni, da neizpodbitnega dokaza, da se je to zgodilo ni. Raziskovalci so ugotovili, da se je po svetu razširila različica virusa, ki naj bi bila nekoliko bolj nalezljiva, vendar še ni povsem jasno, ali prenos v laboratoriju dejansko odraža način širjenja v populaciji. 

Junija je 10 italijanskih zdravnikov zatrdilo, da je virus oslabel in je manj smrtonosen. "Koncentracija virusa v brisih je tako majhna, da se okužba ne more širiti," je Giuseppe Remuzzi dejal  za Politico.  

Hodcroftova pravi, da znanstvene podlage za takšne trditve ni: "Zavajajoče je to trditi na podlagi nekaj italijanskih bolnikov." Tudi predstavnik WHO Michael Ryan je opozoril pred takšnimi navedbami, ki ustvarjajo lažen občutek varnosti: "Zelo previdni moramo biti, da se ne ustvari občutek, da se je virus po lastni volji odločil, da bo manj nevaren. To je še vedno ubijalski virus."

Hodcroftova seveda ne pravi, da italijanski zdravniki lažejo, ampak da za njihove ugotovitve obstaja enostavna razlaga. Prepričana je, da je bil na vrhuncu epidemije italijanski zdravstveni sistem tako obremenjen, takrat so namreč imeli tudi po 6.500 novih primerov na dan, da je zaznaval le najhujše primere okužbe, medtem ko zdaj testirajo tudi tiste z blagimi simptomi, kar po njenem pojasnjuje padec koncentracije virusa v testiranih vzorcih. 

Dve študiji sta namreč potrdili, da so bili pacienti, ki zbolijo za hudimi oblikami covid-19, najbrž izpostavljeni večji koncentraciji virusa od tistih, ki imajo blage simptome. 

So pa znanstveniki univerze v Bristolu prepričani, da vedo, zakaj je smrti zaradi covid-19 vendarle manj – čeprav torej virus ni oslabel. Primerjali so 24 študij, v katere je zajetih 10.000 pacientov, in ugotovili, da se je smrtnost od marca do maja zmanjšala za tretjino. 

Prepričani so, da je na to vplivala vse večja učinkovitost zdravnikov pri boju s covid-19. Medtem ko so bili prvi tedni čas, ko je bilo zdravljenje pogosto podobno učenju s poskusi in napakami, nekateri so govorili tudi o pretirano intenzivnem zdravljenju in neprimerni uporabi ventilatorjev, se je do zdaj medicina marsičesa naučila, pravijo. 

Med drugim so ugotovili, da zdravilo deksametazon deluje protivnetno in naj bi zmanjšalo smrtnost pacientov, ki že potrebujejo umetno predihavanje pljuč za 35 odstotkov, in za petino v primeru bolnikov, ki jim dovajajo kisik. Avtor študije Tim Cook meni, da bo smrtnost še manjša, ko bo še za druga zdravila jasno, ali pomagajo in kako, pa tudi, ko bodo na trg prihajala nova zdravila.