Karantenski hoteli na Otoku, Orban napoveduje cepljenje s Sputnikom V

Britanci, ki se vračajo domov z območij, kjer je slaba epidemiološka slika, bodo morali od 15. februarja karanteno preživeti v za to namenjenih hotelih. Lastniki hotelov bodo morali priskrbeti sobe za več kot 1000 ljudi vsak dan. Potniki bodo morali ostati v sobah 10 dni, če jih bodo zapustili, pa jih bo spremljal varnostnik. Te hotele bodo vzpostavili v bližini letališč Heathrow, Gatwick, London City, Birmingham, Bristol, Manchester, Edinburgh, Glasgow in Aberdeen. 

Na rdečem seznamu ima Velika Britanija 33 držav, vključno z več afriškimi in južnoameriškimi, kjer so zaznali nove seve koronavirusa pri večjem številu ljudi. 

Potniki bodo morali namestitev v hotelu plačati sami, vlada pa od lastnikov hotelov pričakuje, da so uporabljeni samo za karantenske namestitve. Gostje bodo imeli v svojih sobah tri obroke na dan, na voljo pa bodo imeli tudi čaj, kavo, sadje in vodo. 

Vlada še ni pojasnila, kako bodo potniki lahko rezervirali namestitev, Laburistična stranka pa je pozvala k temu, da bi v hotele namestili vse, ki se vračajo v Veliko Britanijo, ne le ljudi, ki se vračajo iz držav z rdečega seznama. Konservativna stranka medtem že ta načrt zavrača kot nemogoč, češ da bi to pomenilo namestitev okoli 20.000 ljudi v hotele vsak dan. 

V Nemčiji epidemija covida-19 postala bolj nevarna, skupno umrlo več kot 60.000 bolnikov

Nemčiji je doslej umrlo skupno 60.597 bolnikov s covidom-19, potem ko jih je v zadnjih 24 urah umrlo še 855. Tiskovni predstavnik vlade Steffen Seibert je skupno število žrtev označil za pretresljivo visoko. Inštitut Roberta Kocha pa je opozoril, da je zaradi širjenja različic novega koronavirusa epidemija v Nemčiji postala bolj nevarna.

Predsednik inštituta Lothar Wieler je novinarjem v Berlinu povedal, da so v Nemčiji doslej ugotovili "tri zaskrbljujoče različice novega koronavirusa", med katerimi je najbolj razširjena britanska inačica B117.

Mutacije so bolj kužne in lahko povzročijo bolj resen potek bolezni, je pojasnil. Ugotovili so jih v 13 od 16 zveznih dežel, predstavljajo pa manj kot šest odstotkov vseh okužb. Pričakujejo pa, da bo delež narasel, saj jih odkrivajo vse več in bolj pogosto, je povedal na novinarski konferenci.

Minister za zdravje Jens Spahn pa je na isti novinarski konferenci v bolj optimističnem tonu dejal, da obstaja podlaga za upanje, saj je število okužb v drugem valu epidemije na vrhuncu in da cepiva omogočajo, da bodo zdravstveno krizo letos premagali. Opozoril pa je, da stopnja okužb še vedno ne pada dovolj hitro in da če bodo mutacijam omogočili širjenje, bodo znova tvegali porast okužb.

Nemška kanclerka Angela Merkel naj bi se o sedanjem, že drugem zaprtju javnega življenja v sredo pogovarjala s predsedniki dežel. Po pričakovanjih naj bi večino ukrepov ohranili vsaj še do sredine meseca.

V državi so zaprte šole, nenujne trgovine, restavracije, lokali ter kulturne in prostočasne ustanove. Na svojih domovih imajo lahko ljudje le enega gosta. Spahn je danes ponovil obljubo, da bodo najprej odprli šole in vrtce, saj so mnoge družine z otroki "na meji".

Madžarska kot prva država v EU v cepljenje z ruskim Sputnikom V? 

Madžarski premier Viktor Orban je na državnem radiu povedal, da bodo naslednji teden najverjetneje začeli z množičnim cepljenjem z ruskim cepivom Sputnik V, če bo to dobilo izredno dovoljenje. V okviru pogodbe, ki so jo podpisali z Rusi, jim bodo ti poslali dva milijona odmerkov v naslednjih treh mesecih, kar je dovolj za milijon ljudi. Madžarska je prejela prvih 40.000 odmerkov prejšnji teden. 

Orban je povedal še, da je do zdaj 264.530 ljudi prejelo vsaj en odmerek cepiva, in sicer zdravstveni delavci in najbolj ranljivi starejši ljudje. Napovedal je, da bodo do sredine marca vsi, ki so stari čez 60 let in so se prijavili za cepljenje, tudi cepljeni. "Do začetka aprila bomo blizu dveh milijonov cepljenih, in če bomo lahko uporabili še kitajsko cepivo, potem bo skupaj s številom tistih, ki so covid že preboleli, številka presegla dva milijona. To je dobro," je še dejal Orban.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v četrtek dejala, da ne ve, kdaj bo cepljena proti covidu-19. Po poročanju bruseljskega spletnega biltena Politico si je odgovor 62-letne von der Leynove, ki je v zadnjem času tarča kritik zaradi počasnega poteka cepljenja proti covidu-19 v EU, mogoče razlagati na več načinov. Lahko ga vidimo kot nesebičnost ali pa kot skrb zbujajoče pomanjkanje zavedanja, kdaj bodo ona in drugi predstavniki EU, pomembni za nemoteno delovanje unije, prejeli cepivo.

Neimenovani visoki predstavnik EU je za Politico dejal, da so se z odobritvijo evropskega komisarja Johannesa Hahna, pristojnega tudi za človeške vire, odločili, da bodo glavne tri evropske institucije sledile pravilom Belgije, kjer imajo sedeže. Belgija v prvem krogu cepljenja ne daje prednosti političnim predstavnikom. 

Evropski politiki se doslej večinoma niso odločili za prednostni dostop do cepljenja kot politiki v nekaterih drugih državah po svetu. Nemška kanclerka Angela Merkel je tako denimo v novoletni poslanici dejala, da se bo cepila, ko bo na vrsti.

Politiki in uradniki so se v času pandemije znašli v dilemi, do katere mere naj sledijo pravilom, ki veljajo za ostale ljudi, še posebej, kar zadeva potovanja. Evropska komisija je večkrat ponovila, da vsak komisar zase odloči, katere poslovne poti so nujne in sam čim bolj omeji tveganje za okužbo. V nekaterih primerih so uradni obiski povečali tveganje za okužbo z novim koronavirusom. Tudi von der Leynova je morala dvakrat v samoizolacijo zaradi morebitnega sika z okuženimi, še piše Politico.

Srbija pri cepljenju najuspešnejša v kontinentalni Evropi

V Srbiji so cepili že več kot 530.000 ljudi (okoli 7,5 odstotkov) v dveh tednih, kar pomeni, da je od njih v Evropi hitrejša samo še Velika Britanija. Večina ljudi je bila cepljenih s kitajskim cepivom podjetja Sinopharm. Srbi lahko izbirajo med cepivi Pfizerja in BioNTecha, ruskim cepivom Sputnik V in že omenjenim Sinopharmom. 

Predsednik Aleksander Vučić je napovedal, da bodo investirali "kolikor je potrebno", da začnejo z domačo proizvodnjo ruskega cepiva. Skupina ruskih strokovnjakov bo prihodnji teden obiskala Srbijo, poroča Reuters. Vučić je povedal še, da sta z Vladimirjem Putinom sklenila dogovor o zagonu proizvodnje, kar je opisal kot zapleten proces. 

Novi ukrepi v Franciji neizogibni

Vodja infektologije v pariški bolnišnici Saint Antoine Karine Lacombe je za France Inter radio povedala, da bodo novi ukrepi neizogibni, saj trend okužb še vedno narašča. Premier Jean Castex je dan pred tem dejal, da ni potrebe po tretjem zaprtju države, čeprav situacija ostaja negotova. 

Lacombova je dodala še, da je Francija na začetku novega porasta okužb zaradi novega angleškega seva in da so trenutno na točki, na kateri je bila Anglija med septembrom in decembrom. 

Na Poljskem se bodo medtem v sredini februarja znova odprli hoteli, prav tako kinodvorane in gledališča, ki bodo lahko polovično zasedena, je napovedal premier Mateusz Morawiecki. Restavracije in fitnesi bodo ostali zaprti. 

Na Slovaškem preplah zaradi hitrega širjenja britanskega seva 

Zdravstvene oblasti na Slovaškem so medtem zagnale preplah zaradi hitrega širjenja britanske različice koronavirusa. Kot je sporočil premier Igor Matović, je ta različica med testi, ki so jih izvedli v sredo, predstavljala kar 71 odstotkov vseh odkritih primerov okužbe s koronavirusom. V posameznih regijah so zabeležili še višje deleže. Iz univerzitetnega kliničnega centra v Košicah na vzhodu Slovaške so tako sporočili, da je delež britanskega seva predstavljal kar 90 odstotkov vseh odkritih primerov okužbe. "Kot kaže, je delež te različice na Slovaškem višji kot drugod v Evropski uniji in še višji kot v Veliki Britaniji," je opozoril vodja infekcijske klinike Pavol Jarcuska.

Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije so v več mestih in pokrajinah znova preložili načrtovano odprtje šol. Po načrtih ministrstva za šolstvo naj bi se v ponedeljek v razrede vrnili otroci do desetega leta starosti. Kot je danes preko Facebooka sporočil premier Matovič, pa bi bilo to preveliko tveganje.

"Z odprtjem prve stopnje v osnovnih šolah bi šlo nazaj na delo okoli 150.000 staršev. Britanska različica je opazno bolj agresivna (nalezljiva) in povzroča več hospitalizacij in smrti. Tako velika prisotnost britanske različice tudi pomeni, da bi vsakršno sproščanje ukrepov brez ustreznih zaščitnih ukrepov povzročilo nov porast okužb in poslabšanje položaja," je pojasnil premier.