Prvi, drugi, tretji odmerek: kako ljudi prepričati v cepljenje?

Zdi se, da odgovora, kako v cepljenje prepričati zadostno število ljudi, v Sloveniji nima nihče. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je polno cepljenih 1,11 milijona oziroma 64 odstotkov odraslih prebivalcev, kar je veliko premalo, da bi lahko mirno zadihali.  Delež tistih, ki so se odločili za tretji odmerek, je nizek. Hkrati bolnišnice pokajo po šivih, včeraj smo spet zabeležili več kot 3000 novih okužb, število umrlih zaradi covida-19 pa je že pred časom preseglo 5000. 

"Med najbolj ogroženimi je premajhen delež cepljenih z dodatnim odmerkom, ki bi jim močno povečal zaščito tako pred boleznijo kot pred težkim potekom," ob tem opozarja Robert Jerala s Kemijskega inštituta in Ministrstvu za zdravje ter NIJZ predlaga, naj začnejo vsaj starejše od 50 let neposredno vabiti na cepljenje, najsi bo z osnovnim ali z dodatnim odmerkom. 

Jerala: Koristi poživitvenega odmerka so nedvomne in dokazane v klinični študiji ter na terenu

"Dilema prvi ali tretji odmerki je lažna. Po mojem mnenju je nasprotovanje uporabi tretjega odmerka škodljivo in ima osnovo samo v pozivu WHO septembra, da razvite države ne uporabljajo poživitvenih odmerkov, dokler v vseh državah na svetu ne bo cepljenih vsaj 10 odstotkov," pravi Jerala. Seveda je najbolj pomembno, da se cepijo tisti, ki se doslej niso, vendar pa je zalog cepiv dovolj, da lahko za vse, ki to želijo, zagotovimo poživitveni odmerek, dodaja. 

"Koristi poživitvenega odmerka so nedvomne in dokazane v klinični študiji ter na terenu, zmanjšanje števila okužb in dodatno zmanjšanje hospitalizacij. Predvsem je tretji odmerek pomemben za starejše, ker se nekateri slabo odzovejo na cepljenje in jim lahko dodatni odmerek izboljša zaščito. Če bi dodatne odmerke začeli brez omejitev uporabljati že septembra, bi bilo sedaj manj cepljenih v bolnišnicah in bi bilo tudi zaupanje v cepiva večje. Menim, da širjenje tretjega odmerka ne jemlje resursov drugod, nasprotno, mislim, da so vrste pred cepilnimi centri (kot tudi stanje v bolnišnicah) nekatere le motivirale, da so se odločili za prvo cepljenje," je pojasnil. Ob tem je kot birokratsko in z medicinskega stališča škodljivo okrcal "zavračanje ljudi, ki želijo tretji odmerek, vendar jim do 6 mesecev manjka nekaj dni". 

Včeraj je sicer vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Bojane Beović napovedala, da bo v prihodnosti za polno cepljenje verjetno potreben poživitveni odmerek. "Zelo verjetno bo šlo veliko evropskih držav po poti splošne aplikacije tretjega odmerka in ne vidim medicinskega razloga, da bi s tem odlašali," se strinja tudi Jerala. "Nobenega dvoma ni, da je najbolj pomembno, da se prvič cepijo tisti, ki se doslej še niso. Žal je zanimanje za prve odmerke majhno in bi ga bilo potrebno dvigniti," dodaja.

Beovićeva ni naklonjena obveznemu cepljenju

Bi se pri tem lahko zgledovali po tujini? Države po svetu so ubrale precej različne pristope. Vse več jih poskuša ljudi prepričati v cepljenje z uvajanjem pogoja PC, kar pomeni, da so številna vrata odprta samo cepljenim in prebolelim. Sosednja Avstrija je šla še korak naprej in napovedala uvedbo obveznega cepljenja. Beovićevo smo vprašali, ali bi podprla tak ukrep. "Ne, zato ker menim, da je razumevanje cepljenja v Sloveniji trenutno tako slabo, da bi sprožili prevelik odpor in neupravičen strah pri ljudeh," je odgovorila in dodala, da zaradi istega razloga tudi uvedbi pogoja PC ni naklonjena. "Trenutno se mi zdi bolje, da res dosledno izvajamo trenutne ukrepe, torej PCT," je pojasnila. 

Številne ameriške zvezne države so ljudi spodbujale z loterijo za cepljene, podobno Avstralija, kjer so v začetku meseca izžrebali srečno – cepljeno – dobitnico prve nagrade, milijon avstralskih dolarjev (640 tisoč evrov). V Veliki Britaniji je cepljenje prinašalo popust pri dostavi hrane in celo brezplačne pice. Morda pa bi se Slovenija lahko zgledovala po Portugalski, ki sta ji pot do uspeha tlakovala grajenje zaupanja in jasna komunikacija. 

Portugalsko v začetku leta lahko primerjamo s Slovenijo danes. Okužbe so se širile, bolnišnice so bile na robu kolapsa. Danes so med najuspešnejšimi v boju s koronavirusom v Evropi in samem vrhu po precepljenosti. Po podatkih ECDC je polno cepljenih 81,5 odstotka vseh prebivalcev. 

Koordinacijo cepljenja je februarja prevzel podmorničar, viceadmiral Henrique Gouveia e Melo in, kot so zapisali pri Kvarkadabri, v pol leta izvedel "zelo uspešen projekt množičnega cepljenja prebivalstva, ki velja za eno najuspešnejših kriznih operacij v vsej zgodovini države". Analitiki uspeh pripisujejo njegovemu slogu vodenja, nastopal je v kamuflažni uniformi in s tem sporočal, da je država v vojni, treba pa se je odločiti, ali si na strani družbe ali virusa. Poskrbel je, da so ljudje dobivali vse potrebne podatke in takoj odgovoril na pomisleke. Predvsem so mu zaupali, medtem ko je bilo tudi pri njih prej razširjeno mnenje, da odgovorne vodi predvsem koristoljubje. 

Visoka precepljenost sicer ne pomeni, da na Portugalskem okužb ni. So, je pa zato smrtnost zelo nizka. Da je ta neposredno povezana s cepljenjem, kažejo tudi podatki, ki so jih zbrali pri ECDC. Države, kjer je precepljenost najvišja, imajo najmanj umrlih. 

Deleža precepljenosti, kakršnega imajo Irska, Portugalska in Malta, v Sloveniji najverjetneje ne bomo dosegli. Valiconova raziskava #novanormalnost, objavljena v začetku novembra, je namreč pokazala, da je maksimalna dosegljiva precepljenost v populaciji od 18 do 75 let 83 odstotkov. To je seštevek vseh razen tistih, ki odgovarjajo, da se zagotovo ne bodo cepili. Skupna uresničena in izražena namera cepljenja v tej populaciji pa je 74 odstotkov. Tu so vključeni tisti, ki so se vsaj enkrat cepili in tisti, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili.